Poskus vrnitve dvoživk v politiko

Poslanci in župani hkrati: »Tretji sredinski politični poti«, ki nastaja pod okriljem gibanja Povežimo Slovenijo, bi takšna sprememba zakona šla na roko.

Galerija

Državni svetniki so pravkar potrdili idejo, da se zakon o poslancih po desetih letih spremeni in omogoči, da so lahko hkrati tudi poslanci. Kaj bo rekel o tem državni zbor? FOTO: Uroš Hočevar

Suzana Kos

10. 11. 2021 | 17:22

11. 11. 2021 | 07:00

5:37

A+A-

Državni svet je potrdil zakonodajno pobudo, s katero bo državnemu zboru predlagal, naj znova omogočil hkratno opravljanje funkcije županov in poslancev. Tik pred odločanjem svetnikov je poslanska skupina LMŠ, skupaj s SD in SAB, v zakonodajno proceduro vložila svoj predlog sprememb zakona o poslancih in s tem za zdaj blokirala prizadevanja, ki bi povečala možnost prestopa parlamentarnega praga tistim, ki se povezujejo v okviru gibanja Povežimo Slovenijo. Zakonski predlog LMŠ ima namreč prednost pri obravnavi v državnem zboru, ki se mu mandat hitro izteka.

V gibanju Povežimo Slovenijo se na skupni nastop na volitvah pripravlja tudi SMC, ki se bo v začetku decembra združila s stranko Gas (Gospodarska aktivna stranka), na svoji listi kandidatov pa - ob SLS Marjana Podobnika - napoveduje tudi županska imena. Med drugim bo pri njih kandidiral nekdanji član SD, ilirskobistriški župan Emil Rojc, svojo podporo je napovedal tudi celjski Bojan Šrot. Največ županov pa bo imela na listi SLS.

Za gibanje Povežimo Slovenijo in stranke, ki se povezujejo v tem okviru, bi bila sprememba zakona in vnovična možnost, da župani lahko hkrati opravljanjo tudi poslansko funkcijo dobrodošla, če pa zakon ostane enak, ocenjujejo, to za projekt ne bo usodno.

Med političnimi strankami namreč navdušenja za spremembo zakonodaje ni. Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta in predsednik Gas, pobudi za vrnitev dvoživk v politiko ni posebej naklonjen, češ da bi "župani poslanci rešili problem odsotnosti pokrajin zgolj parcialno in uvedli neenakopravnost med občinami, saj jih v parlament ni mogoče poslati vseh 212". Čimprejšnje sprejetje zakona o pokrajinah bi lokalno raven oblasti po njegovem mnenju okrepilo in usposobilo, da ne bi bilo treba vztrajati pri možnosti, da so župani lahko tudi poslanci.

Ta dvojnost je prepovedana, je bilo slišati med razpravo svetnikov, samo na Irskem in v Grčiji.

Komisija državnega sveta za državno ureditev je že oktobra z veliko večino potrdila pobudo za odpravo nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Predlagatelj je Marjan Maučec, ki v državnem svetu zastopa lokalne interese in je član stranke SLS. Pobudo pa je prevzel od nekdanjega svetniškega kolega Franca Kanglerja, ki zdaj opravlja funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu na notranje zadeve.

Vladimir Prebilič FOTO: Leon Vidic

Vladimir Prebilič,

župan Kočevja

Podpiram idejo, da so lahko župani spet hkrati tudi poslanci, saj je od leta 2011, ko je bila ta možnost ukinjena, glas neurbanega okolja v Sloveniji povsem zamrl, neskladni regionalni razvoj pa se je zelo razbohotil. V Sloveniji imamo popolno partitoktacijo, poslanci glasujejo po vesti šefa stranke, župane pa bi v tem pogledu težje obvladovali. Politične stranke spremembi seveda niso naklonjene, ker so zainteresirane za centralizirano Slovenijo. Državni zbor pa je v razmerah šibkih poslancev zreduciran le za izvajanje volje izvršne oblasti.

Aleš Bržan FOTO: Jože Suhadolnik

Aleš Bržan,

župan Kopra

Za nezdružljivost funkcije župana in poslanca se je Slovenija odločila, ko je postalo dovolj očitno, da posameznice in posamezniki niso ustrezno razreševali konflikta interesov med obema funkcijama, pa tudi, da obstaja upravičen dvom, da je mogoče optimalno opravljati obe funkciji hkrati. Menim, da je bila odločitev odprave dvojnosti funkcij leta 2011 pravilna in ne vidim dovolj dobrega razloga, da bi to izkušnjo ponavljali.

LMŠ postavila nogo med vrata

V LMŠ menijo, da nihče ne zmore kakovostno opravljati dveh funkcij. V parlamentarno proceduro pa so že vložili predlog sprememb zakona o poslancih, ki bo imel pri obravnavi prednost pred predlogom, s katerim se je strinjal državni svet. Formalno sicer LMŠ predlaga spremembe, povezane s pravico do nadomestila plače po prenehanju mandata.

»Predlog zakona vzpostavlja neposredno pravno podlago, ki bo mandatno-volilni komisiji kot pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora za odločanja o pravici do nadomestila plače po prenehanju mandata omogočala pridobitev podatkov od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za upokojitev poslanca in s tem upravičenosti do nadomestila« pojasnjujejo v LMŠ. Po zdaj veljavni ureditvi morajo poslanci sami na ZPIZ vložiti vlogo za pridobitev informacij o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine in jo po pridobitvi posredovati omenjeni komisiji. Po predlagani ureditvi pa bo te informacije za poslance, ki bodo vložili vlogo za nadomestilo plače, od ZPIZ lahko pridobila mandatno-volilna komisija sama.

Simona Kukovič, politologinja:

Po desetih letih je morda čas, da se evalvira odločitev. Če na ukinitev dvojnega mandata pogledamo s časovne distance desetletja, menim, da ta odločitev ni prinesla toliko pozitivnih učinkov, kot je sistem izgubil s tem, da je med nacionalno in lokalno ravnjo nastala praznina. Zato podpiram tak premislek in menim, da bi se lahko glede same ureditve dvojnega mandata zgledovali po državah, ki poznajo in celo spodbujajo t. i. cumul des mandats.