Popolna sledljivost cepiv bi povečala varnost

Pred kratkim uveden enotni informacijski sistem za cepljenje za vso državo omogoča tudi popolno sledljivost cepiv. Če bi uporabljali črtno kodo na cepivih, zamudnega ročnega prepisovanja podatkov ne bi bilo, cepivu pa bi lahko sledili od proizvajalca do končnega uporabnika.

»Čudim se, da ne uporabljamo črtnih kod namesto ročnega vpisovanja, ki lahko povzroča napake,« je dejala zdravnica Gordana Kalan Živčec, ki sodeluje s podjetjem GS1, vodilnim evropskim podjetjem za označevanje proizvodov v industriji.

Ali lahko »navaden smrtnik«, ki je bil cepljen, a je kljub temu zbolel, preveri, ali je bilo z njegovim cepivom vse v redu? Ali je bilo hranjeno pri dovolj nizki temperaturi in ali se je zgodilo enako kot njemu še komu drugemu.


 

Za sledljivost po poti

»V primeru uporabe črtne kode bi vedeli, koliko časa je, na primer, vaše cepivo potovalo iz Ljubljane v Maribor. Če uro in pol, je v redu, če je bilo na poti šest ur, je z njim morda kaj narobe,« pojasnjuje zdravnica.

Če bi uporabljali črtno kodo, se tudi ne bi moglo zgoditi, da bi nekdo prejel tri odmerke, dve različni cepivi ali ob nepravem datumu, saj bi bila črtna koda »uparjena« z uporabnikom.

S črtnimi kodami sicer niso opremljene posamezne vijale, torej skupek več odmerkov cepiva, ampak proizvajalec opremi s kodo celotno škatlo.



Na NIJZ so odgovorili, da cepiva proti covidu-19 še vedno niso v celoti opremljena z edinstveno oznako – dvodimenzionalno kodo. »S kodo je opremljeno le cepivo AstraZeneca in nekatere serije cepiva Janssen. Koda je na zunanji škatlici, torej za celotno pakiranje. Pri cepivu AstraZenece za sto odmerkov, pri cepivu Janssen za 50 odmerkov,« sporočajo z NIJZ in še, da dvodimenzionalno kodo proizvajalcev na cepivih preverjajo v centralnem skladišču.
 

Od proizvajalca do uporabnika

Ko cepivo pripotuje v velikih škatlah v Slovenijo, jih prepakirajo v manjše škatle, namenjene posameznim cepilnim mestom. Na manjših škatlah kode ni več, pojasnjuje Živčec Kalanova. Torej tudi sledljivosti ni več. Nihče ne ve, katero cepivo točno je v škatli, iz katere serije proizvodnje, koliko časa je potovalo. Meni, da je mogoče enostavno opremiti z enako črtno kodo tudi manjše škatle ali pa tudi posamezne vijale. Tako bi pridobili popolno sledljivost, kakršno že poznamo pri prehrani, v proizvodnji tehničnih izdelkov in drugje v industriji: od proizvajalca do končnega uporabnika. Zdravnica pravi, da je o vsem pripravljena pristojnim v državi brezplačno svetovati in jih vpeljati v uporabo črtnih kod. »Potrebujejo le čitalce in pripravljenost,« je dejala.
 

Tri države

Sledljivost cepiv je za celotno EU novost. Po besedah Zdenke Konda iz GS1 Slovenija uporabljajo sistem črtnih kod za spremljanje cepiv na Irskem, Novi Zelandiji in v Turčiji.



Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistiko množičnega cepljenja pri nas, se o pobudi za uporabo črtnih kod ni izrekel, saj o njej še ni obveščen, je dejal. Za varen prevoz in hrambo cepiv v hladilnikih sta odgovorna NIJZ in podjetje Salus, ki je zastopnik Pfizerja; ta zahteva ekstremno nizke temperature hrambe.
 

Čez noč ni bilo elektrike

»Do zdaj ni bilo nobenih težav. Pred časom se je zgodilo, da v manjšem cepilnem centru čez noč zmanjkalo elektrike. Ker niso vedeli, kako dolgo je bil zamrzovalnik brez nje, sta dve ali tri vijale cepiva zaradi varnosti zavrgli,« je dejal Kacin. Skrbi so odveč, bo pa kmalu proučil, kako je z uporabo črtnih kod, smo ga razumeli.