Poplava prometnih znakov ima lahko negativen učinek

Omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, po nekaj sto metrih, denimo, na 70, potem spet na 50 in še druga spremljajoča prometna signalizacija, vključno s kažipoti, na slovenskih cestah niso nobena redkost. Namen je sicer dober, a poplava prometnih znakov na zbranost voznika lahko vpliva tudi negativno.

Vozniki se pogosto čudijo, kdo vse je odgovoren za postavljanje prometnih znakov in kako se določi odgovorni za določen odsek ceste.

»Določanje prometne ureditve je v pristojnosti posameznega upravljavca ceste. Ta je odgovoren za varen in nemoten promet. Postavljanje prometne signalizacije se odreja z delovnim nalogom, pri zahtevnejših prometnih ureditvah pa se ta določi z elaboratom. Pri določanju prometne ureditve se upoštevajo vse specifike posameznega cestnega odseka, na primer tehnični elementi cest, potrebe udeležencev cestnega prometa,« so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
 

Različni upravljavci

Za avtoceste in hitre ceste je upravljavec Dars, kjer pa je anomalij gotovo še najmanj, saj je tudi znakov manj, predvsem zaradi funkcije avtocest. Te namreč ne vodijo skozi naselja, kjer je stanje tako po številu znakov kot po njihovih različnih funkcijah najbolj pereče.

Za državne ceste skrbi direkcija za infrastrukturo, kjer so pravila načeloma precej poenotena. Povsem drugače pa je z občinskimi cestami. Tu po mnenju nekaterih strokovnjakov ni vedno najpomembnejši varen in tekoč promet, ampak imajo vlogo pri prometni signalizaciji še drugi dejavniki. Predvsem pa, četudi upoštevajo navodila in smernice, ima besedo še najmanj toliko človeških dejavnikov, kolikor je občin.


Dr. Peter Lipar, predstojnik Prometnotehniškega inštituta pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, pravi, da se prometna signalizacija načeloma vedno postavlja po pravilih stroke. Pri spornih odločitvah ne gre toliko za neznanje oziroma nevednost kot morda za napačno oceno.
 

Odločitve morajo biti strokovne

»V fazi projektiranja se na podlagi funkcije ceste določi projektna hitrost, ki je temelj za izbor vseh tehničnih elementov ceste tako v situacijskem kot v višinskem poteku. To je natančno opredeljeno v pravilnikih in tehničnih specifikacijah. Pozneje je to tudi temelj za določitev omejitev hitrosti na cesti. Na omejitev vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer poselitev ob cesti, preglednost, posebnosti v obcestju in podobno. Omejitve morajo biti postavljene kot posledica ugotovitev stroke, po navadi projektanta. Tak postopek velja tudi pri rekonstrukcijah cest. Strokovne odločitve so odločilne,« na kratko strne Lipar.


Rekonstrukcija ceste prav tako terja prevetritev, če obstoječa signalizacija ustreza novi situaciji. »Z rekonstrukcijo ceste se spremenijo njena zmogljivost, velikost posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture na območju javne ceste. Iz navedenega izhaja, da se temu ustrezno tudi prilagodi prometna signalizacija, če glede na prej postavljeno obstajajo možnosti za to,« pravijo na ministrstvu.

Po okriljem agencije za varnost prometa so zbrani tudi presojevalci prometne varnosti. Gre pravzaprav za najbolj strokoven organ, ki ob morebitnih vprašanjih ali dilemah poda dokončen odgovor, kakšna prometna ureditev je za določen odsek najprimernejša.

Nadzor nad upoštevanjem predpisov s področja cestne infrastrukture izvaja pristojna inšpekcija za ceste, ki pa za nadzor nad občinskimi cestami ni pristojna. Tam ga izvaja občinska inšpekcija za ceste.
 

Izzivi za naprej

Bolj kot strokovnost postavitve prometne signalizacije se Liparju zdi pomembno rešiti problem prevelikega števila prometnih znakov na splošno. Teh je, kot pravi, kratko malo preveč. Vendar je to treba urediti premišljeno in sistematično na območju vse Slovenije.


Po Liparjevem mnenju ima preveč prometnih znakov z vidika prometne varnosti lahko nasproten učinek, saj mora voznik za ustrezno varnost med vožnjo spremljati tudi širše dogajanje okoli sebe, ne pa biti osredotočen le na prometne znake, ki včasih lahko vsakih nekaj metrov prikazujejo drugačno pravilo.

»Dokazano je, da človeški možgani lahko predelajo zgolj nekaj znakov oziroma podatkov v določenem času. Tudi zato velike označevalne table vsebujejo le predpisano število smeri oziroma krajev. Pri tem bi dodal še, da je tudi zaradi staranja prebivalstva treba razmisliti, kako bomo znake prilagodili čedalje starejšim voznikom. Morda bodo potrebni večji napisi ...« so le nekateri strokovni izzivi, na katere se bomo morali v prihodnosti osredotočiti.