Kolesarji in motoristi so se prebudili iz zimskega spanca

Daljši dnevi in lepše vreme so za nekatere udeležence v prometu gotovo dobrodošli, a pomladno obdobje pomeni tudi več pešcev, kolesarjev in motoristov na naših cestah, kar pa tveganje za nesrečo spet poveča.

Z začetkom koledarske pomladi so se začele dvigovati tudi temperature, te pa na ceste zvabijo tiste, ki so bili po večini v zimskem spanju. Zadnje dni je že videti povečano število kolesarjev, mopedistov in motoristov, v prihodnje pa jih bo še več. Na agenciji za varnost prometa zato vse udeležence pozivajo, naj bodo še posebej previdni in ne opustijo spoštovanja cestnoprometnih pravil, spremljajo razmere na cestah, v promet pa naj se vedno podajo trezni.

Že manjše napake in nepozornosti lahko namreč privedejo do situacije, ki lahko voznike, sopotnike ali druge udeležence v prometu zaznamujejo za vse življenje.



Na splošno je prometna statistika letos sicer še nekoliko boljša kot rekordna lanska, a so prav v zadnjih dneh na cestah prepogosto ugašala življenja. Letos (uradni podatki so do 19. marca) so zabeležili 2379 prometnih nesreč (lani v enakem obdobju 3546), umrlo je deset udeležencev (lani 14), 80 (94) je bilo hudo, 643 (1135) pa lažje poškodovanih. Kar šest od letos desetih preminulih je umrlo med petkom in nedeljo.
 

Pešci

Najbolj črna je po trenutno veljavnih začasnih podatkih letošnja statistika med pešci. Zabeleženih je namreč 89 prometnih nesreč z udeležbo pešca, ki so bili povzročitelji v manj kot desetih odstotkih prometnih nesreč (sedmih od 89). Življenje so izgubili štirje pešci, ki pa niso bili povzročitelj prometne nesreče, v kateri so umrli.

Sedemnajst pešcev se je hudo poškodovalo, 65 lažje. V enakem obdobju so obravnavali 159 prometnih nesreč z udeležbo pešca, dva sta umrla, 27 pešcev je bilo hudo, 125 pa lažje poškodovanih. Pešci so najpogostejši, pa tudi najbolj ranljivi izmed vseh udeležencev v prometu.
 

Motoristi

V omenjenem obdobju letos se je v nesrečo zapletlo tudi 77 voznikov enoslednih motornih vozil, za dva je bila nesreča usodna. Enajst se jih je hudo, 32 pa lažje poškodovalo. Da morajo biti motoristi in mopedisti še posebej previdni in ne precenjevati svojih sposobnosti, pove podatek, da sta bili kar dve tretjini za nesrečo odgovorni sami. 


 

Kolesarji

Od vseh ranljivih skupin udeležencev prometa je bilo letos na slovenskih cestah največ, kar 117 prometnih nesreč z udeležbo kolesarja, 19 je bilo hudo, 73 pa lažje poškodovanih. Tudi tu se kolesarji ne izkažejo najbolj pri upoštevanju varnosti, saj sta bili prav tako kar dve tretjini (75 od 117) povzročiteljev nesreče kolesarjev.

V enakem obdobju lani so zabeležili 133 prometnih nesreč kolesarjev, 15 je bilo hudo, 102 pa lažje telesno poškodovana. Za varno udeležbo kolesarjev v prometu je nujno tehnično brezhibno opremljeno kolo, zaščitna čelada, ki je predpisana do dopolnjenega 18. leta, priporočljiva pa v vseh starostih, saj so lahko poškodbe glave usodne oziroma s težkimi in dolgotrajnimi posledicami že pri manjših trkih.