Ponesrečeno obnovljene freske imamo tudi pri nas

Na začetku vasi Gabrovica pri Komnu, ob trgu, ki mu domačini pravijo Brce, že štiri stoletja stoji cerkev svetega Petra. Stoji na prostoru starejše cerkve, ki je bila v 18. stoletju prenovljena v poznobaročnem slogu, nad vhodom zvonika pa je vklesana letnica 1737, ki najverjetneje predstavlja leto njegove gradnje.

Cerkev je na seznamu nepremične kulturne dediščine, toda ni razglašena za kulturni spomenik. Ker je bila vpisana v register kulturne dediščine, je treba pred vsakršnimi posegi v dediščino upoštevati kulturnovarstvene pogoje za obnovo, a jih lastnik objekta ni upošteval.

»Zavod za varstvo kulturne dediščine je ta dela spremljal. Odgovorna konservatorka restavratorka je opravila sondiranje sten ter pripravila barvno študijo, po kateri so izvedli nove opleske. Ker so v cerkvi prisotne tudi figuralne poslikave, so bili v kulturnovarstvenih pogojih določeni vsi restavratorski postopki, ki jih je treba izvesti v primeru obnove teh poslikav,« sta pojasnili konservatorka Minka Osojnik in restavratorka Marta Bensa ter dodali: »Zaradi omejenih finančnih sredstev župnija ni mogla obnoviti vseh poslikav, vendar jim je uspelo zbrati toliko sredstev, da so restavrirali vsaj centralno poslikavo nad oltarjem – prizor Križanja. Ta dela je opravila izkušena restavratorka pod nadzorom Zavoda. Prizore štirih evangelistov na stropu prezbiterija je župnija zaupala domačemu mojstru, ki je sicer opravil dela v dobri veri in zastonj, vendar na žalost nestrokovno in nekakovostno.« Takratni župnik Peter Černigoj je v odgovoru pojasnil: »Vsa dela smo naredili po takratnih zmožnostih v danih okoliščinah.«

Grozljiva prenova še brez sankcij

Čeprav so jih obvestili, da lahko tovrstna dela opravlja le ustrezno usposobljen konservator restavrator, so se predstavniki župnije na lastno pest ter ob neupoštevanju kulturnovarstvenih pogojev lotili obnove ter obnovitvenih del niso prenehali. Inšpektorat za kulturo in medije (IRSKM) v zvezi z izbranim primerom nedovoljenega posega v obnovo prezbiterija cerkve sv. Petra v Gabrovici še ni bil obveščen ter ni izvedel inšpekcijskega ukrepa oziroma izrekel globe.

»Zaradi varstvenega statusa­ objekta, ki je zavarovan kot nepremična dediščina in nima statusa spomenika, so tudi naše možnosti za sankcioniranje zelo omejene. Dejansko so bile poslikave na stropu prezbiterija že pred posegom precej poškodovane, z ne­ustreznim posegom pa se originalna poslikava ni uničila, saj se da preslikave odstraniti in s spretno roko usposobljenega konservatorja restavratorja ustrezno popraviti. Škoda je predvsem estetska, saj so prizori štirih evangelistov zdaj bolj podobni karikaturam kot sakralni poslikavi, ki bi sodila v tak prostor,« sta pojasnili Minka Osojnik in Marta Bensa.
 

Obnovitvena dela v cerkvi svetega Petra v Gabrovici so bila opravljena v dobri veri in zastonj, toda nestrokovno in nekakovostno. FOTO: Minka Osojnik/fotodokumentacija ZVKDS OE Nova Gorica

​Ponesrečeni primeri so redki

Konserviranje in restavriranje kulturne dediščine pri nas ne potekata vselej brez težav, vendar ne naletita na takšno neodobravanje splošne javnosti kot drugje. Čeprav zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) jasno določa načine ohranjanja in obnove dediščine ter pristojne organe, ki so odgovorni za konservatorsko-restavratorske dejavnosti, med slovenskimi cerkvami in drugo nepremično kulturno dediščino lahko zasledimo ponesrečene primere obnove umetniških del.
»Tovrstnim primerom se ni mogoče v celoti izogniti, saj je v Sloveniji več kot 30.000 enot kulturne dediščine, sredstev za sofinanciranje njihove obnove, s katerimi bi lastnike in investitorje lahko usmerjali v kakovostne prenove, pa občutno premalo,« so pojasnili na ministrstvu za kulturo in dodali, da se ponesrečeni poskusi restavriranja in obnove kulturne dediščine zgodijo predvsem zaradi premajhne ozaveščenosti lastnikov in posameznih izvajalcev.

Odločitev, katero kulturno dediščino bodo obravnavali ter restavrirali, je na plečih njihovih lastnikov. Zavod za varstvo kulturne dediščine lahko v okviru centra za konservatorstvo načrtuje, vodi in izvaja zahtevnejše posege, zasebnim lastnikom pa lahko v najboljšem primeru le svetuje v zvezi z vzdrževanjem predmetov ter jih dodatno izobražuje. »Zavod v okviru svojega programa dela lahko izvaja tudi druge najzahtevnejše konservatorsko-restavratorske posege na objektih, na katerih je velik strokovni interes zaradi izjemnega pomena kulturne dediščine oziroma razvoja konservatorsko-restavratorskih metod,« so pojasnili na ministrstvu in dodali: »Zavod za varstvo kulturne dediščine je redno vključen tudi v potrjevanje in izbor projektov, ki se prijavljajo na spomeniškovarstveni razpis ministrstva za kulturo, v okviru katerega sofinancirajo konservatorsko-restavratorske posege na kulturnih spomenikih, vendar so finančna sredstva iz državnega proračuna za ta namen zelo ­omejena.«

V tujini se javnost zgraža

Obupni primeri ponesrečenih poskusov restavriranja spomeniško zaščitenih cerkvenih objektov ter drugih objektov kulturne dediščine po svetu doživljajo posmeh in zgražanje. Pred leti je bil turistična atrakcija tako imenovani opičji Jezus, delo osemdesetletne faranke Cecilie Jimenez iz španske vasi Borja. Za obnovo freske Ecce Homo umetnika Elíasa Garcíe Martíneza se je gospa odločila na lastno pest, dobronamerna intervencija pa je bila tarča posmeha in zgražanja po svetu.

Pretekli mesec se je na Iberskem polotoku, natančneje, na severovzhodu Španije, v cerkvi San Miguel de Estella, zgodil nov napad na kulturno dediščino. Tokratna restavratorska katastrofa je rezultat dela skupine restavratorjev, ki so se odločili obnoviti neprecenljivo leseno skulpturo svetega Jurija. Rezultat je grozljiva podoba rožnatega svetnika, ki je razjezil tudi župana mesteca Estella, saj o obnovi spomenika kulturne dediščine ni bil nihče obveščen.