Je bil na rimskem grobišču tudi mavzolej?

Ljubljana – Črno-beli mozaik, fragmenti fresk in odsotnost rimske ceste na arheološkem najdišču pod Gosposvetsko ulico (na Ajdovščini) v marsičem postavljajo na glavo dosedanje védenje o rimski Emoni in o življenju v njej.

Arheologi so pričakovali (obcestne) grobove iz prvega stoletja, a so poleg sarkofagov našli še ostanke kapelicam podobne zgradbe, morebiti gre celo za mavzolej; objekt je bil morda nadstropen. Da gre za objekte dokazujejo črno-beli mozaik in ostanki stenske poslikave s freskami. Takšne grobne zgradbe so za takratno arhitekturo v celinskem delu rimskega imperija veliko presenečenje. Koordinator raziskav, Andrej Gaspari z ljubljanske filozofske fakultete je pojasnil, da presenetljive najdbe izvirajo iz druge do tretje tretjine četrtega stoletja.

Odkrita arhitektura grobišča so neznačilna, tako da arheologi zaenkrat sklepajo, da je bila na tem mestu pokopana zelo posebna premožnejša zgodnjekrščanska skupnost. Treh sarkofagov na severni strani, tik pod stavbami na začetku Gosposvetske, še niso odprli. Doslej pa so našli pričakovano skromne nagrobne pridatke – vendarle gre za zgodnjekrščansko obdobje, ko so se že uveljavili skeletni pokopi skorajda brez dodatkov, značilnih za zgodnejša obdobja, ko so pokojnikom za pot na drugi svet prilagali hrano, pijačo in nakit.



Arheologi so med drugim odkrili tri popisane kamnite plošče, pokončne nagrobnike iz drugega do tretjega stoletja, ki pa so bili sekundarno uporabljeni kot pokrovi novejših grobnic. Na ploščah so izklesani zanimivi podatki o imenih, funkciji pokojnih, eden je celo v grščini, drugi je bil po predhodnih ugotovitvah namenjen vojaškemu inštruktorju, kar je izjemno redka najdba.

Emonsko severno grobišče, ki je po sedanjem védenju segalo ob cesti vse od današnjega Kongresnega trga in najmanj do gospodarskega razstavišča, je dobro raziskano. Doslej je veljalo, da gre za grobišče ob cesti proti severu. Zadnje najdbe pa so zgodbo postavile na glavo, saj dokazujejo, da rimska predhodnica Gosposvetske ceste preprosto ne obstaja. Se pa pokopališka cesta zanesljivo nadaljuje pod zgradbami ob Gosposvetski, pod Figovcem. Na drugi strani je rimska cesta pod sedanjo Dalmatinovo očitno obstajala.

Na Ajdovščini te dni poteka sklepna faza izkopavanj, ki jih izvajajo Muzej in galerije mesta Ljubljana v sodelovanju z Arheološkim konzorcijem za Ljubljano (ARKLj), ki je sestavljen iz zasebnih podjetij PJP, Arheo, zavoda Skupina Stik, ljubljanske filozofske fakultete in Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je na delu je smetana arheologov. Najdišče je bilo že prej zanimivo, zdaj pa se to samo še potrjuje.

Nekatere najdbe so že na ogled v mestnem muzeju; vprašanje pa je, ali je za številne sarkofage sploh dovolj prostora, pravi vodja izkopavanj Martin Horvat iz MGML. V muzeju v skladu s stroko seveda obdelujejo ves material, ki je povezan s človeško dejavnostjo. Najdbe konzervirajo, kosti očistijo in ob ustrezni pieteti hranijo, z njimi se ukvarjajo antropologi. Del zadnjih najdb bo vsekakor na ogled, o tem, kako bi jih vsaj del prikazali in ohranili na mestu, in situ, pa še ni odločeno.

Če bo vreme arheologom naklonjeno, bodo na najdišču še deset dni. To soboto pa bosta ob enajstih dopoldne in ob štirih popoldne predvidoma zadnji vodenji po njem.