Poleg SNS v pomoč tudi manjšinska poslanca

Ljubljana – Po gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku bo koalicija branila še notranjega ministra Aleša Hojsa, a glede na prve odzive koalicijskih partnerjev se zdi, da ne s prvo ne z drugo napovedjo interpelacije opozicija v koalicijo ni vnesla kakšnega posebnega razdora. Iz koalicijskih SMC in Desusa, ki sta se opredelila proti koncertu Marka Perkovića Thompsona in bi se zato morala znajti pod pritiskom, so namreč včeraj prihajala sporočila, da gre le za iskanje političnih točk opozicije.

Na jutrišnjem koalicijskem vrhu tako ni pričakovati, da bi iskanje enotnosti zasenčilo napovedano debato o prioritetah te koalicije, ki bi že prihodnji teden lahko dobila peterico »zunanjih partnerjev«.

Koalicija bo poleg SNS namreč podpisala sporazum o sodelovanju tudi še z obema manjšinskima poslancema. Tako prvak SNS Zmago Jelinčič kot tudi predstavnik italijanske narodne manjšine Felice Žiža podpisa sporazuma o sodelovanju, ki so se mu v LMŠ, SD, Levici in SAB odrekli, sicer ne razumeta kot obveze za podporo vlade in ministrov. »To ni trgovska pogodba,« je komentiral Jelinčič, medtem ko Žiža podpis sporazuma s koalicijo, ki bo za njiju s Ferencem Horváthom predvidoma drugačen oziroma dodaten in se bo osredotočil predvsem na razvoj avtohtonih narodnih skupin, razume tudi kot načelno podporo programa vlade. Ne pa tudi kot obvezo. »Odkar je Slovenija samostojna, manjšinski poslanci sodelujemo s slovenskimi vladami,« je dejal Žiža. Do prejšnjega petka, 5. junija, je bilo besedilo, ki sta ga predlagala sama, namreč v medresorskem usklajevanju, tako da pričakujeta, da bi ga lahko podpisali že prihodnji teden.

Gre za podoben, če ne skoraj enak sporazum, kot sta ga manjšinca že podpisala s koalicijo Marjana Šarca. Takrat se je dogovor o sodelovanju osredotočal predvsem na razvoj avtohtonih narodnih skupin, z zavezo o vključevanju organizacij avtohtonih narodnih skupnosti v zakonodajne procese, pripravo splošnega zakona o varstvu italijanske in madžarske narodne skupnosti ter na primer tudi zagotavljanje stabilnosti – programsko, kadrovsko in finančno – radijskih in televizijskih programov v jeziku avtohtonih narodnih skupnosti.


 

Koalicija o prioritetah: debirokratizacija, konoplja ...

Oba manjšinska poslanca kot tudi trije poslanci SNS so prispevali glasove tako za izvolitev ministrske ekipe kot tudi za vse ključne pakete ukrepov za blaženje posledic epidemije, tako da gre pravzaprav le za formaliziranje odnosov, ki 46-članski koaliciji prinašajo nekaj glasov rezerve.

Skladno s pogodbo, ki jo je premier Janez Janša objavil, bodo v SNS in manjšinska poslanca v 30 dneh po podpisu sporazuma o sodelovanju prejeli normativni program aktivnosti vlade za tekoče leto in se na podlagi tega odločili, kje bodo sodelovali. SDS, SMC, NSi in Desus bodo pred tem svoje prioritete, ki jih je mogoče v novih okoliščinah uresničiti do konca leta.

Največja koalicijska stranka SDS o prioritetah pred jutrišnjim koalicijskim vrhom ni želela govoriti, a je znano, da se delno prekrivajo z željami preostalih koalicijskih partneric, na primer izpostavljata debirokratizacijo, za kar se zavzemajo tudi v SMC in NSi.

V SMC obujajo tudi idejo SDS, da bi vsi šolarji prejeli tablico z ustreznim programsko opremo, ki bo omogočala izvajanje izobraževalnih procesov na daljavo. Koalicijo pa bodo poskušali prepričati še o legalizaciji konoplje tako v zdravstvene kot rekreativne namene, zakonsko podlago ima pripravljeno že od začetka leta 2018. Želijo tudi takojšnjo posodobitev državnega načrta za ukrepanje v kriznih razmerah, vključno z vzpostavitvijo vzdržnega sistema naročanja.

Cilj NSi je tudi zagon več kot 400 investicij, ki zaradi administrativnih ovir čakajo na izvedbo. Da bi ustvarili »vsem dostopen javni zdravstveni sistem«, pa ministru Tomažu Gantarju iz kvote Desusa za skrajševanje čakalnih vrst predlagajo angažiranje vseh prostih kapacitet znotraj zdravstvenega sistema. Medtem ko Desus s svojimi zahtevami posega v resor ministra Janeza Ciglerja Kralja iz kvote NSi. Poleg urada za demografijo v najmanjši koalicijski partnerici pričakujejo še ustanovitev demografskega sklada in ureditev dolgotrajne oskrbe.