Poklon tistim, ki jim zaupamo otroke

Ob svetovnem dnevu učiteljev so sinoči podelili najvišje državne nagrade na področju šolstva za leto 2020. To je bilo leto, ki sta ga znatno zaznamovala epidemija in večmesečno šolanje na daljavo. Bil je čas, ko je celotna skupnost ugotovila, kako pomembni so učitelji in vsi deli izobraževanja za delovanje družbe.

Predsednik odbora za podeljevanje nagrad Boris Aberšek se je v poročilu zahvalil »vsem vzgojiteljem in učiteljem za njihovo nesebično delo. Moj vsakoletni poziv je letos še glasnejši: 'Bodimo ponosni na to, kar počnemo, in naj nam ne bo nerodno to povedati tudi vsem drugim!'«



Nagrade za življenjsko delo so prejeli Radica Slavković na področju predšolske vzgoje, Nives Počkar na področju srednjega šolstva in Dragica Motik na področju dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu. Nagrade za izjemne dosežke so na področju osnovnega šolstva prejeli Jožko Lango in Polonca Legvart, na področju visokega šolstva Samo Kralj in Jelena Sitar Cvetko, na področju otrok s posebnimi potrebami Aksinja Kermauner, na področju izobraževanja odraslih Tanja Možina in Andreja Duhovnik Antoni na področju šolstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Aberšek je nagrajencem zapisal, naj bodo takšni, kot so: »In s svojimi vrednotami spodbujajte te vrednote tudi pri kolegih. Da bodo verjeli vase in da bodo drugi verjeli v nas. Bodimo prodorni in glasni, da se bo naš glas slišal in da si bomo tudi mi, učitelji in vzgojitelji, pridobili veljavo v družbi, ki nam pripada.«


 

Želja: pedagoški mir

Dobitnica nagrade za življenjsko delo, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica društva Ravnatelj Nives Počkar, je dejala, da si za učitelje želi predvsem pedagoški mir. »Dovolj je bilo nenehnega spreminjanja. Želim si, da bi ravnali pošteno, pravično, profesionalno, in želim si asertivne komunikacije, ki nas bo pripeljala do uspeha, ne glede na to, kdo je vpleten. Da bi vsi, ne le učitelji, delovali v dobrobit otroka.« Ravnateljica je že 23 let, začela je kot učiteljica v podaljšanem bivanju, bila je tudi svetovalna delavka. Povedala je, da so bile največje spremembe v tem času hiter tempo in veliko možnosti za pridobivanje informacij. »Niso pa se spremenili dobri odnosi in sodelavci. Vedno povem naravnost, kar mislim. Vsako stvar se je mogoče dogovoriti, če pridemo z dobrimi nameni in igramo z odprtimi kartami.«



Pravi, da imajo v šolah trenutno otroke permisivnih staršev. »Starši premalo zaupajo stroki, se preveč vpletajo, predvsem v osnovno šolo, ni profesionalne distance, za kar smo si sami krivi. Mi, pedagogi, jo moramo vzpostaviti. Staršem na lep način povedati, kaj je prav in kaj ne. Nam pa civilne iniciative otežujejo delo. Žalosti me, da starši vidijo samo svojega otroka, potreb drugih pa ne.«



Pomen učiteljskega dela, ki je bilo zlasti v času epidemije zelo pomembno za delovanje družbe, je ob dnevu učiteljev izpostavil tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Dodal je, da je dokaz, da slovenske vlade ne razumejo, kako odločilna je vloga izobraževalnega sistema, zmanjševanje sredstev za izobraževanje v deležu BDP.