Pirotehniki še nismo rekli: Ne, hvala!

Plakati POKvarjeni prazniki s podobami nesrečnih hišnih ljubljencev in ljudi so potrkali na vest ljubiteljem glasnih in svetlečih se pirotehničnih sredstev. Njihova uporaba se zmanjšuje, to ugotavljajo celo prodajalci, tudi najdaljša noč se je v Ljubljani zdela bolj mirna, pa čeprav podatki kliničnega centra tega ne potrjujejo. Poškodb je bilo dvakrat več kot lani, deset, med tistimi, ki so potrebovali pomoč, je bila polovica tujcev. Toda to so le neposredne posledice, ne poznamo pa še dolgoročnih vplivov na zdravje.

Kakor je poročal Simon Herman, travmatolog z ljubljanskega kliničnega centra, so največ (večinoma lahkih) poškodb obravnavali kmalu po prehodu v novo leto, osem, nato še po eno 2. januarja in 6. januarja, v glavnem so bili poškodovani otroci in najstniki.

Kljub temu sogovornik ocenjuje, da akcije za ozaveščanje delujejo: »Vsa leta namreč opažamo upadanje, lani je bilo takih poškodb pet, izjema so bili tokratni prazniki, a tudi tukaj ugotavljamo, da je bila polovica poškodovancev tujcev.« Zato bi bilo nemara smiselno akcijo pripraviti še v tujem jeziku, se je strinjal travmatolog z UKC Ljubljana.


 

Pobegli psi

Na policiji so po Sloveniji do 7. januarja obravnavali 31 kršitev po zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (leto prej 66, pred dvema letoma 78) in pet poškodovanih, med njimi je bil en tujec. Za primerjavo: leta 2005 je bilo poškodovanih 16 oseb, pet let pozneje 25, leta 2015 dvanajst in lani osem, med zadnjimi štirje mladoletniki. Konec leta 2018 so zasegli več kot šest tisoč kosov pirotehničnih sredstev, lani do 20. decembra več kot 8000.



Dober pokazatelj nemirnega prehoda v novo leto so tudi prestrašeni štirinožni prijatelji. V Zavetišču Ljubljana tradicionalno največ pobeglih psov sprejmejo prav decembra in januarja. V zadnjem mesecu lanskega leta jih je bilo 35 (v vsem letu 295), kar je okrog povprečja zadnjih let in precej manj kot pred leti, je povedal vodja zavetišča Marko Oman. Pričakujejo jih še v prihodnjih dneh, saj se praznovanja niso končala, zato ljudi poziva, naj poskrbijo, da bodo živali dobile varno zavetje.

K izboljšanju razmer v zadnjih letih so po njegovih besedah pripomogle akcije ozaveščanja in predvsem zainteresirane javnosti. Za primer je navedel fanta, ki sta za zapuščene živali namenila denar, ki bi ga sicer porabila za pirotehniko. »Kupila sta hrano zanje in jo predala zavetišču. To navdušujočo gesto smo objavili na facebooku in navdušenje se je širilo kot požar,« je povedal Oman.
 

Bodi zvezda – ne meči petard

Policija o rabi pirotehnike ozavešča z akcijo Bodi zvezda – ne meči petard, že sedmo leto smo spremljali tudi kampanjo Petarde? Ne, hvala!, katere pobudnik je družba TAM-TAM. Kot je povedala njihova predstavnica za odnose z javnostjo Tamara Smolej, je do letos akcija temeljila predvsem na zaščiti živali, letos so jo razširili na vpliv na ljudi in okolje.

Po Sloveniji so namestili 500 plakatov, ki so jih zasnovali z agencijo Luna/TBWA, samo v Ljubljani 230. Brezplačne plakate so poslali na več kot 80 osnovnih šol v Sloveniji, 35 občin, knjižnicam, kulturnim zavodom ... Na mlade so poskušali vplivati z videom Bombastična akcija, ki ima skoraj 60.000 ogledov, poleg tega so akcijo podprli številni znani Slovenci, med njimi pevec Gregor Skočir, glasbena skupina Siddharta, igralec Domen Valič, komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama, pevka Alenka Godec, voditelj Jože Robežnik …

»Odzivi vseh sodelujočih so pozitivni in menijo, da takšne akcije pripomorejo k zmanjšanju uporabe pirotehnike,« je dejala Tamara Smolej. Največji učinek sicer zaznavajo v zadnjih dveh letih, opažajo ga tudi v spremembi stališč mladine in ta navsezadnje vpliva na starše.
 

Prodaja upada

Da uporaba upada, opažajo tudi trgovci. V Mercatorju so pirotehnične izdelke, katerih glavni učinek ni pok, ampak svetlobni efekt, prodajali omejen čas pred koncem leta in na posebnih prodajnih mestih. »Pri ponudbi je pomembno, da so izdelki kakovostni in preverjeni ter hkrati preprečujejo, da bi nadzorovano ponudbo nadomestil črni trg z dvomljivimi izdelki,« so odgovorili iz njihove službe za odnose z javnostjo. Prodaja je bila zadnja leta relativno stabilna, pričakujejo pa, da bo v prihodnje povpraševanje upadalo zaradi večje ozaveščenosti ljudi. »Zato prihodnje leto tovrstnih izdelkov v Mercatorju ne bomo prodajali,« so zagotovili.



V Sparu Slovenija v zadnjih letih opažajo upadanje prodaje pirotehnike, razlog tudi oni pripisujejo večji ozaveščenosti kupcev. »Podpiramo pobudo glede ozaveščanja ljudi o odgovorni uporabi pirotehničnih sredstev, ponudbo pa prilagajamo in omejujemo glede na povpraševanje. Pomemben prispevek k odgovorni uporabi pirotehnike imamo predvsem potrošniki, saj s podporo živalim in okolju prijaznejšim izdelkom prispevamo k trajnejšim spremembam.«
 

Manj občinskih ognjemetov

Precej drugačen je pogled v podjetju, ki je specializirano za prodajo pirotehnike. V osmih enotah Piromarketa upada prodaje po besedah direktorja Aleša Hama ne opažajo. »Kupci se k nam radi vračajo zaradi strokovne postrežbe in kvalitetne ponudbe,« je zatrdil. Toda: »Prodaja bi bila še boljša, če bi bila Slovenija zasnežena, takrat je vzdušje mnogo bolj praznično in ognjemeti pridejo še bolj do izraza.«

In medtem ko jim matere, ki ponavadi zaskrbljene spremljajo nakup takšnih izdelkov, uspe prepričati, da s kratkim triminutnim ognjemetom naravi ne bodo tako škodili, kakor jo vse leto obremenjujejo z uporabo avtomobilov, fosilnih goriv, kozmetičnih izdelkov, nenadzorovanim kupovanjem obleke in uživanjem mesa, kakor je našteval Aleš Ham, je drugače pri spopadanju z argumenti agencije za okolje (Arso).

Kar je podjetje prizadelo, je namreč predvsem upad občinskih ognjemetov, katerih število je z 12 padlo na nič. »Razlog je stalen apel Arsa, naj občine ne uprizarjajo ognjemetov. Resne študije v tujini so pokazale, da je vpliv ognjemeta na okolje zanemarljiv, saj traja deset minut na leto,« je navedel direktor. Arso po njegovem prepričanju celo laže ljudem, češ kako velik vpliv na ozračje ima pirotehnika. »Iz teh podatkov je jasno, da je kakovost zraka slaba takrat, ko so zunanje temperature nizke, to pa predvsem zaradi individualnih kurišč.« Zamero goji tudi do medijev, ki po njegovem z antipropagando grenijo zabavo »navadnim smrtnikom«.
 

Škoduje zdravju

Na Arsu so seveda zadovoljni, ker so z opozorili na negativne posledice ognjemetov v nekaterih občinah vzbudili toliko odgovornosti, da so se jim odpovedale. Njihov vpliv na zdravje ljudi je neizpodbiten, to navsezadnje opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Izdelovalci pirotehničnih sredstev uporabljajo številne kemikalije, ki se ob eksploziji sprostijo v zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in zelo majhnih trdnih delcev, ki jim pravimo ultrafini delci ali nanodelci.



»Z vdihavanjem ultrafini delci prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. S krvnim obtokom se raznesejo po telesu in dosežejo vsa tkiva ter lahko vstopijo v celice. Našli so jih v vranici, jetrih in bezgavkah, pa tudi v možganih,« so opozorili v NIJZ. Posebno tveganje predstavljajo ultrafini delci za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike.
 

Onesnaženje tal in voda

Kot je dodal Andrej Vuga z Arsa, imajo posebej močan vpliv pirotehnični izdelki, ki eksplodirajo nizko nad tlemi. Del onesnaženja tal in voda povzročijo tudi ostanki petard in raket, ki lahko ostanejo na tleh še dolgo po uporabi. Pri tem pa ne zanika, da je pirotehnika mnogim v veliko veselje. Navsezadnje bi lahko hormon sreče prinesel posamezniku več koristi kakor naredi škode onesnaženje zraka, vendar tega za zdaj ne znamo izmeriti.

Dotlej pa največ povedo podatki: ob prehodu v novo leto 2020 so se koncentracije delcev z velikostmi pod deset mikrometrov (PM 10) v Ljubljani dvignile na skoraj sto (mejna vrednost je 50 µg/m3), v Celju na 80, v Zagorju in Mariboru na 70. Zdaj bodo na Arsu naredili še kemijsko analizo, ki bo pokazala elementno sestavo delcev.



V preteklih letih so bile koncentracije še precej višje, ob prehodu v leto 2017 celo za trikrat, leto pozneje, ko je bilo vetrovno, spet nižje. Prejšnji december smo imeli ugodno vreme z zadostno prevetrenostjo in nekaj padavinami. Kajti v času zvišanih ravni majhnih delcev je najslabše lepo vreme z malo vetra, še zlasti če je navzoč toplotni obrat, je poudaril Andrej Vuga, saj se potem delci ob vsakem pišu znova dvignejo.