Svet vstopa v 2020

Od hitrih silvestrskih zmenkov na Dunaju, nadrealističnega Bruslja, veličastnega ognjemeta in kuhanega vina v Frankfurtu, najtemperamentnejšega mesta na Balkanu do bleščečih izložb in gneče na vsakem koraku v New Yorku. Zbrali smo nekaj utrinkov, kako bodo po svetu vstopili v leto 2020.

Na Dunaju po silvestrski poti

»Kaj bi bilo boljše kot preživeti silvestrski večer na najbolj priljubljeni žurki v Evropi – dunajski silvestrski poti?« pravi župan avstrijske prestolnice Michael Lud­wig. Na Dunaju ni težko najti prostora, kjer vas v novo leto popeljejo s hrano, pijačo in zabavo, ponudba je pestra in zadovolji vse okuse. Če še niste prepozni za prijavo (a najbrž ste), se lahko veselite na najbolj gala prireditvah v zgodovinskih palačah, kjer se bodo ob Straussovih valčkih vrteli tisti z debelimi denarnicami, lahko se odpravite v številne klube, diskoteke in bare ali pa najdaljšo noč preživite na kateri od ladij, ki bodo križarile po »lepi modri« Donavi. A med vsemi zabavami je daleč najbolj priljubljena »silvestrska pot«, ki praznuje 30. rojstni dan, letos pa je še posebej v znamenju številke 12.



Dogodki se namreč vrstijo dvanajst ur: od dveh popoldne na zadnji dan leta do dveh zjutraj, potekajo na točno ducatu prizorišč v središču mesta in parku Prater, v zadnjih 29 letih pa se je tako zabavalo že okoli 12 milijonov ljudi. Lani se je po tej poti »slovesa starega leta«, na kateri je polno žive glasbe in ogromno stojnic s hrano in pijačo, pa tudi brezplačni tečaj dunajskega valčka, podalo okoli tri četrt milijona ljudi.

Nekatere so v novo leto popeljali zvonovi sv. Štefana v strogem središču starega mesta, drugi so se zbrali pri mestni hiši ali v Pratru, da bi si ogledali ognjemet. Tako kot običajno je pot posvečena neki dobri stvari, njen letošnji slogan je »Dunaj povezuje«. Župan pravi, da je moto praznovanja »v novo leto skupaj, ne sam«. Zato bodo na trgu med znamenito kavarno Landtmann in gledališčem Burgtheater postavili »posebno atrakcijo«, ki bo obiskovalcem omogočila, da se zapletejo v prijeten klepet. To bo neke vrste soba za »hitre zmenke«, kjer se bodo s pomočjo usposobljenega posrednika lahko na duhovit in preprost način spoznavali dotedanji neznanci. Tako kot je že tradicija, bodo »sprehajalci« po silvestrski poti v novo leto zaplesali po taktu znamenitega valčka, ki je posvečen Donavi, tokrat pa bodo odpeli še Odo radosti, s katero bodo odprli Beethovnovo leto.

Boris Čibej

 

V Bruslju domačine zamenjajo turisti

Ena od posebnosti Bruslja je, da ga številni njegovi prebivalci, tako Belgijci kot priseljeni iz drugih, predvsem evropskih držav, med božično-novoletnimi prazniki zapustijo. Hkrati pa ulice preplavijo množice turistov od blizu in daleč.
Silvestrovanje bodo pripravili v številnih restavracijah in klubih po Bruslju. Ti ponujajo zabave v različnih slogih, od diska do jazza. Obiskovalec se lahko odloči za ameriški večer, kabaret ali silvestrsko noč v slogu Casablance. Največje praznovanje na prostem z velikim ognjemetom bo potekalo pri stadionu Heysel in znamenitem Atomiumu na severu mesta. Tam pričakujejo več deset tisoč ljudi. Na novoletno noč bo javni prevoz brezplačen.

Bruselj v božično-novoletnem času ponuja veliko. Še vedno veliko ljudi pritegne razstava Dalí & Magritte. V kraljevi muzej lepih umetnosti vabijo s prikazom osebnih, filozofskih in estetskih povezav med velikima umetnikoma 20. stoletja. Tako kot v drugih mestih po Evropi organizirajo sejme v posameznih četrtih, ki se ponekod kitijo z bolj »poduhovljenimi« imeni, kot je božična vasica, in ponujajo še kaj več kot šale, rokavice ali okraske.



Tradicionalno je največji sejem s hiškami v samem središču mesta pri borzi in Trgu svete Katarine. Tam postavijo drsališče na prostem. V zraku ni le vonj kuhanega vina in racletta, temveč tudi specialitet z vseh koncev sveta, od Balkana do Quebeca. Veliko božično drevo in jasli z Jezuščkom so na osrednjem trgu Grande Place, ki s posebno osvetljavo in svetlobnimi učinki v prazničnem času kaže še več blišča in bogastva, ki je zaznamovalo razvoj Bruslja.

Peter Žerjavič

 

Nemci se radi družijo

Praznovanje božiča in novega leta je v Nemčiji podobno slovenskemu. Za božič se družine zberejo doma, pripravijo kaj dobrega za pojesti in popiti. Božič je družinski praznik. Na mizi se pogosto znajdeta fondi ali raclette, na katerem Nemci popečejo sirčke in meso. Gre za tradicijo, ki so jo prevzeli od Švicarjev in je postala zelo priljubljena. Poudarja namreč druženje in delitev hrane. Pogosto se na mizi znajdejo tudi ribe, gos ali raca, nikakor pa ne smejo manjkati medenjaki in božični keksi, torej keksi, okrašeni po božično.

V predprazničnem času Nemci radi obiskujejo božične sejme, ki jih postavijo skoraj v vsaki vasi. Na njih lahko najdete vse od klobas do nabodal, palačink in suhega sadja, medenjakov in seveda obilico kuhanega vina. Še posebej priljubljeno je kuhano vino, ki mu dodajo rum. Za otroke pa poskrbijo z nealkoholnim sadnim punčem. Božični sejmi se običajno zaprejo že dan ali dva pred božičem. Turisti tako za novo leto razočarano ugotovijo, da je najlepše obdobje božično-novolet­nih praznikov – božične tržnice – že zdavnaj mimo.

Tudi v podjetjih za konec leta radi skupaj spijejo kakšno kuhano vino na božičnem sejmu. Najdaljšo noč v letu pa Nemci običajno preživijo s prijatelji. Ali doma, na prostem ali pa na številnih organiziranih novoletnih pojedinah in zabavah. V Frankfurtu bo tudi letos pestro v središču mesta, opolnoči bo nebo razsvetlil velik ognjemet. Kot prejšnja leta je pričakovati, da bodo domačini še pozno v noč, krepko čez drugo uro zjutraj, na vso moč pokali s petardami in svetlobnimi raketami.

Barbara Zimic

 

V Srbiji so prazniki dolgi

V Beogradu pričakujejo za silvestrovo sto tisoč gostov, med njimi nekaj tisoč Slovencev. Radi pridejo tudi iz vseh drugih bližnjih držav, vse več turistov pa je zad­nja leta iz Rusije in Kitajske. Najtemperamentnejše mesto na Balkanu – tako ga oglašujejo – obljublja žur do jutranjih ur, za slovenske razmere po zmernih cenah. Med tujci je najbolj priljubljeno silvestrovanje v klubih in na splavih. Vstopnina z neomejeno količino pijače znaša od 30 do 40 evrov, če pa želiš na splavu sedeti, je to dodatnih 40 evrov in več, vse do 240 evrov, kolikor je treba odšteti za ložo, v kateri imaš vso zasebnost v neposredni bližini glavne zabave. Kakorkoli, v Beogradu ni glavni moto enakost: za denar je mogoče dobiti marsikaj.



Vsi obljubljajo odlično glasbo in polne krožnike. Ponekod prisegajo na tradicionalne trubače, drugi na sodobni hip hop – prav glede na glasbeno zvrst izberemo kraj zabave. Silvestrovanje na splavu ali v katerem od številnih hotelov presega enomesečni zaslužek povprečnega Beograjčana.

Mnogi pa se pripeljejo v Beograd zato, da bodo vso noč na ulicah. Tudi domačini najraje slavijo kje na prostem. »Naj« dogodek bo pred zgradbo Narodne skupščine, kjer bo letos glavna zvezda Lepa Brena, ki bo pela dobro uro pred polnoč­jo in pol ure po polnoči. Organizatorji obljubljajo še več zvezdnikov – prej bo na odru Maja Berović, za Breno pa Kiki in Piloti. Največja balkanska estradna diva Svetlana Ražnatović - Ceca bo zabavala goste v hotelu Majdan. V nasprotju z Lepo Breno, ki bo za poslušalce brezplačna, bo za Cecin usodni glas in večerjo treba odšteti 120 evrov na osebo.

Sicer pa potekajo koncerti in druge prireditve v okviru tradicionalne Beograjske zime že od začetka decembra, letos pod sloganom »Z vsem srcem za Beograd«. Na kar 300 različnih prizoriščih se bo do 15. februarja odvrtelo 700 ur glasbenega programa in predstav, delujeta tudi kino na prostem in drsališče v središču mesta.

V Srbiji so »novoletni prazniki« precej obsežni, saj mnogi praznujejo dva božiča in tudi dvakrat silvestrujejo. Začne se s svetim Nikolo, po naše Miklavžem, ki pride v pravoslavne kraje 19. decembra. Na ta dan številni praznujejo krstno slavo, to je dan hišnega zavetnika, in skoraj nikogar ni, ki ne bi slavil, če ne pri sebi doma, pa pri bližnjem ali daljnem sorodniku, prijatelju ali pri prijatelju prijatelja. Še preden se veselje dokončno poleže, pride katoliški božič, ki ga večina sicer ne praznuje, a solidarizira s tistimi, ki ga, in je tudi zanje čas prazničen. Vsi praznujejo evropsko silvestrovo, čeprav po pravoslavnem koledarju nastopi novo leto 13 dni pozneje. V dokaz, da mislijo z novim letom resno, traja to praznovanje za mnoge tri noči, takrat pa se je že treba začeti pripravljati na pravoslavni božič, ki je 7. januarja. Številni so sicer po vsem tem času, polnem pojedin, druženja, smeha in plesa, dodobra utrujeni, tako da pravoslavno novo leto 13. januarja nima več polnega zamaha, pa tudi dela prost dan ni.

Milena Zupanič

 

New York razkošno

Najbolj znana newyorška silvestrska prireditev je spust krogle z nebotičnika na One Times Square minuto pred polnočjo, ki si ga v živo ogleda milijon ljudi, še veliko več pa na televizijskih ekranih ali prenosnih telefonih. Na križišču Broadwaya in Sedme avenije so na prvo kroglo leta 1907 namestili sto 25-vatnih žarnic, sedanja večja s tisoči LED-sijalk zasije v vseh čarobnih barvah, opolnoči pa je seveda na vrsti poljub ob zvokih Sinatrove »New York, New York«.

New York ima še eno veliko prednost pred številnimi drugimi velemesti sveta: petarde in ognjemeti v zasebni režiji so prepovedani, saj bi bili lahko nevarni za nebotičnike, ki so vsenaokrog, zaradi česar niso hvaležni le nešteti psi ameriškega velemesta, ampak tudi njihovi gospodarji in drugi. Zato pa ob prehodu starega leta v novo mesto poskrbi za fantastične ognjemete in najbolj športno naravnani si jih lahko ogledajo med tradicionalnim polnočnim tekom v Centralnem parku. Prijaviti se je mogoče še do silvestrskega popoldneva.



Še lepši pogled na ognjemete okrog Kipa svobode je s parka Battery na koncu Manhattna ali z ladij, ki za silvestrovo ponujajo tudi večerje, ples in še marsikaj. Lep razgled je tudi iz Brooklyna, kjer je mogoče odlično dočakati novo leto na kateri od številnih pouličnih zabav ali med korakanjem čez Brooklynski most proti Manhattnu. Za tiste, ki bi raje ostali na toplem, so v Brooklynu, Manhattnu in drugih predelih velemesta na voljo neštete restavracije in klubi. New York slovi po silvestrskih zabavah za vsak žep in okus, za najbolj priljubljene pa je treba seveda odšteti nekaj več denarja in jih tudi pravočasno načrtovati.

Preden se prepustijo silvestrskemu razpoloženju, pa si lahko domačini in obiskovalci New Yorka ogledajo še tradicionalne božične prireditve, ki po pravilu ostanejo vse do prvega dne novega leta ali celo čez. Zunanjost ikonskih trgovin kot Macy's je vsaj tako zanimiva kot tisto, kar prodajajo, in odkrivanje njihove praz­nične podobe je vsako leto pomemben dogodek za Newyorčane in obiskovalce. Pri Bergdorf Goodmanu ob Peti aveniji so izložbe letos oblikovali kot fantastičen pogled od zgoraj navzdol, le streljaj stran sredi Rockefellerjevega centra stoji najbolj znamenita mestna jelka, na kateri že tradicionalno slavnostno prižgejo lučke. Znamenito drevo si bodo do konca praz­nične sezone ogledali milijoni.

Newyorški božič pa ni samo Manhattan, prebivalci velemesta imajo radi tudi miniaturno železnico z replikami najbolj znamenitih mestnih zgradb v botaničnem vrtu v Bronxu, božično okrasitev zelo resno jemljejo tudi prebivalci nekaterih četrti, kot je brooklynska Dyker Heights, kjer za ogled razsvetljenih umetnin pripravijo vodenja z avtobusi. In ne gre samo za božič in novo leto, tako kot vsi Američani tudi Newyorčani poleg krščanskih radi obeležujejo tudi decembrske praznike drugih verstev. Ob judovskem festivalu luči Manhattan in Brooklyn tekmujeta, kateri bo razstavil večjo menoro.

Za nameček si lahko obiskovalci velemesta ogledajo še balet Hrestač na Broadwayu ali kakšno drugo praznično obarvano predstavo – če so si pravočasno priskrbeli vstopnice. V predbožičnem in prednovoletnem času je v New Yorku gneča prav povsod, iskalcem miru in samote meščani predlagajo, naj gredo kar na severni pol.

Barbara Kramžar