Park, v katerem iz Evrope mimogrede skočiš v Afriko

Čezmejni Geopark Karavanke, ki združuje pet slovenskih in devet avstrijskih občin, ima novo dal­jinsko pohodniško pot Karavanke trail. Dolga je 262 kilometrov in razdeljena na 13 dnevnih etap. Celotna je namenjena izkušenim pohodnikom, manj zahtevne etape pa so primerne tudi za družine.

»Z novim turističnim produktom sledimo trendu pohodništva, ki pri nas in tudi v svetu stalno narašča,« pravi vodja čezmejne delovne skupnosti Geopark Karavanke Gerald Hartmann. Pohodniška pot Karavanke trail je namenjena različnim ciljnim skupinam. »Izkušeni pohodniki lahko osvojijo celotno, medtem ko so za družine in druge ciljne skupine primerni odseki posameznih, manj zahtevnih etap,« pojasnjujejo v Geoparku Karavanke. Pot poteka prek osmih vrhov – Ojstre, Topice, Pece, Raduhe, Smrekovca, Uršlje gore, Košenjaka in Malega Obira.

»Vsaka etapa se konča oziroma začne v bližini ene od planinskih koč oziroma kakšne druge prenočitvene možnosti,« pravijo v parku, kjer bodo pohodniško pot kmalu opisali v tiskanem vodniku, izdelali pa bodo tudi pet regionalnih kart v merilu 1: 25.000.

Pohodniki se lahko na pot podajo sami ali v družbi vodnika. V Geoparku Karavanke so namreč posebno pozornost namenili vzpostavitvi čezmejne mreže vod­nikov, ki jih je za delo usposobila organizacija Interpret Europe. Vodniki z obeh strani meje so se naučili, kako pristopiti k obiskovalcu in ga voditi v naravi, da bo izkušnja čim bolj pristna, ter kako na doživet način predstaviti posebnosti območja. Za vodnika se je treba vnaprej dogovoriti v Geoparku Karavanke.

Po opuščenih rudniških rovih

Geopark Karavanke leži na prelomni coni Periadriatskega šiva – stika afriške in evropske lito­sferske plošče. Kako torej skočiti iz Evrope v Afriko? »Z jeklenico v Črni na Koroškem. Nepozaben prelet je zagotovljen. Na poti do tja nas šesta etapa Karavanke traila vodi skozi zapuščeno rudarsko vas. Rudarji so jo zapustili, vanjo je vstopila narava. V opuščenem rudniku Mežica pa se lahko z rud­niškim vlakom, kolesom ali kajakom podamo po rovih in tako doživimo zgodovino na lastni koži,« opisujejo načrtovalci šeste etape pohodniške poti.

»Ker želimo, da bi se obiskovalci v Geoparku Karavanke zadržali dlje časa, smo v okviru projekta NaKult uredili tudi nekaj doživ­ljajsko-intepretacijskih točk za ozaveščanje o bogati bio- in geodiverziteti območja. Doživljajsko-interpretacijske točke so vzpostavljene v okviru že obstoječe infrastrukture, kot so na primer planinske koče, nekdanje podruž­nične šole ali muzeji, torej na območjih z večjo koncentracijo obiskovalcev in tako, da se čim manj posega v naravo,« pravi Gerald Hartmann.

Spust po črnjanski jeklenici z Navrškega vrha proti smučišču. Pristajalna ploščad je v bližini kmetije Kogelnik. Jeklenica je dolga 1.263 metrov. FOTO: arhiv občine Črna na Koroškem

Zvesta spremljevalka na pohodniški poti je reka Drava. »Na deseti etapi nam ne pripoveduje le svojih številnih zgodb, temveč ima pripravljene posebne zaklade. S kančkom sreče bomo lahko opazovali, kako se drobceni delci zlata in pisani prodniki kot za stavo svet­likajo na njenem dnu. Skoraj kot luske rečnih nimf … Kulturno bogastvo pa bomo našli v Pliberku, mestu Kiki Kogelnik in Wernerja Berga. Izjemno živahna kulturna scena – kulturni vrhunec sredi našega parka,« so prepričani v Geoparku Karavanke.

Slavno vino iz Žitare vasi

In tu je še kraj, kjer voda in vino delata čudeže. Junska gora ali Gora svete Heme se je iz največjega zgodnjekrščanskega romarskega središča v Evropi razvila v spokojen in mističen kraj. »V Rozalijini vot­lini pod vrhom je izvir, ki mu pripisujejo zdravilne učinke – kar je nekoč veljalo tudi za vino iz Žitare vasi. Njegov sloves je segel celo do Madrida! Enajsta etapa pohodniške poti Karavanke Trail deluje kot nekakšna romarska pot, ki ji dajeta poseben čar tudi izredno lepo območje reke Bele in Podkanjski slap,« pripovedujejo na avstrijski strani čezmejnega parka.

Za projekt NaKult je osem part­nerjev iz Slovenije in Avstrije (občine Črna na Koroškem, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd ter Regionalna razvojna agencija za Koroško, mariborska območna enota zavoda za varstvo narave in društvo Kulturni dom Pliberk) dobilo sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, sofinancirala pa ga je tudi dežela Koroška.

Hoja po morskem dnu

Geopark Karavanke je čezmejni geopark, ki ima pestro geološko, naravno in kulturno dediščino. Obsega pet slovenskih (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd) in devet avstrijskih občin (Sele, Galicija, Železna Kapla - Bela, Žitara vas, Globasnica, Bistrica nad Pliberkom, Pliberk, Suha, Labot). V njem lahko hodite celo po morskem dnu. To je mogoče na peti etapi, ki vodi od koče na Grohatu na vrh Raduhe, od tam pa do Smrekovca, ugaslega podmorskega vulkana.

Pohodniki se lahko na pot podajo sami ali v družbi vodnika. FOTO: Urosh Grabner

Čezmejni Geopark Karavanke je bil ustanovljen leta 2011. Dve leti pozneje je postal del evropske (EGN) in globalne (GGN) mreže geoparkov, od novembra 2015 pa nosi naziv Unesco globalni Geopark. Do leta 2019 je deloval kot delovna skupnost Geopark Karavanke, naslednja prelomnica v razvoju pa je bila ustanovitev Evropskega združenja za teritorial­no sodelovanje EZTS Geopark Karavanke novembra 2019.

Na območju geoparka živi 53.000 prebivalcev, njegova površina znaša kar 1067 kvadratnih kilometrov. Največje turistične zanimivosti so Obirske kapniške jame, ki ležijo v bližini druge etape pohodniške poti Karavanke trail, podzemlje Pece, gora Peca, pa tudi črnjanska jeklenica.