A naj vas to ne odvrne, da je ne bi obiskali na jesen ali celo pozneje, ko bo v deželi, ki ji bo zavladal kralj Matjaž, ko se mu bo brada sedemkrat ovila okoli kamnite mize, padel sneg. Legendarni vojskovodja s svojimi vojaki še vedno spi pod goro Peco. O tem se lahko prepričate sami. Votlino kralja Matjaža najdete v bližini planinskega doma pod vrhom Male Pece na nadmorski višini 1665 metrov. Do vrha Pece, najvišje in najbolj mogočne koroške gore, je od tod še ura in pol hoda.

Morda boste na poti srečali pohod­nika, ki se mu bo zelo mudilo, zaradi česar bo celo tekel. Potem ne more biti nihče drug kot izzivalec največjega hribovskega izziva, ki so ga poimenovali K24. Že dvajset let prihajajo od blizu in daleč, da bi v 24 urah premagali 80 kilometrov dolgo pot po petih koroških vrhovih: Uršlji gori, Smrekovcu, Raduhi, Olševi in seveda Peci. Da bi izziv približali ljudem, so letos uvedli možnost etapnega premagovanja izziva v enem letu in štafetnega, v katerem si pot po etapah lahko razdeli največ deset posameznikov. Pohodniški izziv je pred nekaj leti dobil tudi tekaško različico z imenom K24 ultra trail.

S tem pa atraktivnih in drznih doživetij v tem delu Koroške, ki so vsa povezana s pohodništvom, gorskim kolesarjenjem in plezanjem, še ni konec. Dobro leto po odprtju najdaljše jeklenice za spust v Sloveniji, ki so jo v čast sedmim domačim olimpijcem poimenovali Olimpline, so pred dnevi odprli še atraktivno ferato. Našli jo boste v soteski Mučevo, na levi strani ceste, ki iz Mežice vodi v Črno na Koroškem, kakšnih petsto metrov pred naseljem Žerjav. Zanimanje za plezanje po njej je zelo veliko, saj ni le prva na Koroškem, temveč tudi v vzhodnem delu Slovenije.
 

K medvedu sredi vasi

V ferato se lahko podajo tako začetniki, denimo družine z otroki, kot izkušeni plezalci. Za plezanje se ni treba prijaviti. Če potrebujete plezalno opremo ali morda vodnika, s katerim se boste na vrveh počutili varnejše, se zapeljite v središče Črne, ki ga ne morete zgrešiti, saj vanj dobesedno trčite, ko zagledate Plečnikov spomenik v krožišču sredi kraja. Tako za plezanje v soteski Mučevo kot za spust po Olimplinu vam bodo pomagali v turističnoinformacijskem centru. Medtem ko je plezanje na voljo vse dni, je spust po jeklenici ob vnaprejšnji rezervaciji mogoč med četrtkom in nedeljo. Pa še to: če se želite po 1263 metrov dolgi jeklenici spustiti z Navrškega Vrha na pristajalno ploščad v bližini kmetije Kogelnik, ne smete biti težji od 130 kilogramov.



Ko to pišemo, v bližini črnjanskega smučišča že postavljajo adrenalinski park za otroke, ki bo tudi imel zipline, le da ne bo tako visok in hiter kot tisti za pogumne odrasle, ki bodo nad vašimi glavami drveli s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. Ko boste prišli nazaj v center, pa le obiščite rudarski muzej na prostem, ki je postavljen sredi trga, in si čez cesto oglejte razstavo, posvečeno sedmim črnjanskim olimpijcem: Dragu in Danilu Pudgarju, Katjuši Pušnik, Mit­ji Kuncu, Nataši Lačen, Alešu Gorzi in Tini Maze. Na poti tja stopite še do skalne votline, v kateri je na ogled medved. Ta sicer ni tista mrcina, ki so jo v dolini Bistre leta 1963 uplenili lovci, saj so ga leta 2006 morali zamenjati z novim primerkom, a ne bo vas razočaral.
 

Malica 700 metrov pod površjem

To velja tudi za obisk turističnega rud­nika in muzeja Podzemlje Pece v Mežici. Ponudba je pestra in primerna za vsakogar. S pravim rudarskim vlakom vas bodo z Glančnika odpeljali po 3,5 kilometra dolgem rovu v osrčje nekdanjega rudnika, rudarsko okrožje Moring. V spremstvu vodnika se boste podali po 1,5 kilometra dolgi poti, na kateri vam bodo predstavili zgodovino rudarjenja. Spoznali boste tudi rudarsko opremo, ki so jo mežiški knapi uporabljali v različnih zgodovinskih obdobjih. Ogled traja slabi dve uri, starostna omejitev za ogled pa je pet let.



Nekoliko bolj drzno in zahtevnejše je kolesarjenje po opuščenih rovih. Primerno je tudi za družine, vendar morajo otroci dopolniti deset let. Najbolj zahtevna pa je avantura s kajakom po najglobljih, potopljenih delih rudnika, a verjemite, zagotovo bo nepozabna. Veslali boste po mirni in čisti vodi okoli 700 metrov pod površjem, raziskovali podzemne labirinte, zalite rove in odkope. Zaradi opreme morajo biti otroci visoki najmanj 150 centimetrov. Avantura traja štiri ure, lahko tudi več, če si boste vmes privoščili še pravo knapovsko malico.

Skoraj ni obiskovalca Koroške, ki se ne bi že vnaprej odločil, da se bo povzpel na Uršljo goro, s katere je res čudovit razgled po vsej Koroški in dlje. Poti na goro je več, najbolj priljubljena je od koče na Naravskih ledinah, do katere se lahko iz Kotelj pripeljete z avtomobilom. Do vrha je od tam uro in 45 minut hoje. Na vrhu pa ... Presenečeni boste, kako velika je najvišja ležeča slovenska cerkev. Prava gorska katedrala. Ob njej je planinski dom s prijazno oskrbnico in nad njim RTV-oddajnik, ki ga je videti tudi iz doline.
 

Jezero pod goro

Ob vznožju Uršlje gore se lesketa Ivarčko jezero, nekdanji turistični biser, ki je letos dobil nove lastnike. Nekdanji finančni minister Uroš Čufer in njegov poslovni partner sta upravljanje jezera za dve leti zaupala Dominiku S. Černjaku, ki že ima izkušnje z oživljan­jem takšnih destinacij, saj je njegovi ekipi uspelo oživiti jezero Jasna v Kranjski Gori. V njem se je na lastno odgovornost že mogoče kopati, prijeten pa je tudi sprehod okrog jezera.



Nekoliko nižje od jezera, na mestu, kjer je stal zapuščeni hotel Rimski vrelec, se je podjetnica iz Avstralije, sicer domačinka z Raven na Koroškem, odločila za gradnjo manjšega butičnega hotela in glampinga. Na lokaciji še ne morete prenočiti, tudi na športnorekreacijskih površinah, ki jih urejajo, še ne morete krepiti telesa, lahko pa mu privoščite kozarec hotuljske slatine, naravne mineralne vode, izjemno bogate z železom. Pred začetkom prve svetovne vojne so jo prodajali celo v Ameriko.
 

V čevljarski muzej

»Središče sveta« je napis, ki kraljuje sredi slovenjgraškega mestnega trga. Sestavite ekipo do petih igralcev in se preizkusite v napeti pustolovski igri Unlock, ki deluje na podlagi elementov igre soba pobega. Z reševanjem ugank boste odklepali ključavnice na sedemkrat zapečateni leseni knjigi in odkrivali zanimiva zgodovinska dejstva o mestu ob reki Mislinji.

Teh je polna tudi čevljarska delavnica Levovnik na Šolski ulici 3, nasproti graščine Rotenturn. Koroški pokrajinski muzej jo je v spomin na zadnjega čevljarskega mojstra Jožefa Levovnika spremenil v muzej in odprl za oglede. V Ozki ulici v Slovenj Gradcu pa je svoj muzej dobil tudi ansambel Štirje kovači. Ljubitelji narodnozabavne glasbe bodo med ogledom fotografij, plakatov, notnih zvezkov, knjig in nagrad obujali spomine na ansamblove največje mejnike.
 

Štrekna je zakon

Prava zakladnica tehniške dediščine je slikovita kolesarska pot, speljana po trasi nekdanje železniške proge med Velenjem in Dravogradom, ki velja za infrastrukturno eno najbolje urejenih kolesarskih poti v državi. Poimenovali so jo Štrekna. V celotni dolžini 24 kilometrov med Gornjim Doličem in Otiškim Vrhom je asfaltirana, označena in ločena od prometa. Slovenj Gradec je približno na polovici te poti. Zaradi blagega, pa tudi enakomernega naklona je primerna za družine in starejše. Brez postankov jo ob zmernem tempu prevozite v dveh urah. Okolica mesta ponuja tudi številne druge kolesarske in pohodniške poti.



Podrobnosti o njih najdete na spletni strani Javnega zavoda za turizem, šport, mladinske in socialne programe Spotur.
Kolesarjenje na Koroškem ne pozna meja. Spodbujata ga avtobusna povezava Štrekna bus med Velenjem, Dravo­gradom in Labotom (Lavamündom) v Avstriji ter Dravska kolesarska pot, ki v Slovenji poteka od Dravograda prek Maribora in Ptuja do Ormoža. Če se boste po njej odpeljali v tej smeri in ne proti Avstriji, se ustavite v Radljah ob Dravi, v tamkajšnjem vodnem parku, naravnem plavalnem jezeru, v katerem lahko plavate med lokvanji. Ob njem je glamping, štiri lesene hišice, ki spominjajo na mline na vodi, kakršni so nekoč obratovali na Dravi.
 

V objemu pohorskih gozdov

Iz parka so čudoviti pogledi na pohorske gozdove. V bližini so prav posebni, Pahernikovi, ki poraščajo severna pobočja med Vuhredom in vrhom Velika Kopa. Franjo Pahernik je z njimi gospodaril sonaravno. Njegova hči Vida Ribnikar je v spomin na očeta ustanovila istoimensko ustanovo, ki gospodari s 552 hektari gozdne posesti in štipendira študente gozdarstva, Pahernikova ustanova spodbuja mlade k študiju gozdarstva in podpira njihovo raziskovalno delo. V enoti Koroškega pokrajinskega muzeja v Radljah je na ogled spominska soba rodbine Pahernik.



Če bi želeli počitniške dni preživeti v objemu pohorskih gozdov, lahko to storite v vasi Ribnica na Pohorju, do katere vodita dve poti; iz Vuhreda ali iz Podvelke, ter na Kopah, kamor se boste pripeljali iz Slovenj Gradca. Na Kopah za turistično ponudbo in nastanitve poleti in pozimi skrbi družba Vabo, ki stavi predvsem na družinski turizem. Možnosti za aktivnosti in nastanitev je res veliko.