Pacient želi živi stik, ne digitalizacije

Skoraj tretjina prebivalcev Slovenije je imela v zadnjih dveh letih težave, če so hoteli priti v stik z izbranim zdravnikom, je pokazala javnomnenjska raziskava zagovornika načela enakosti, izvedena oktobra lani. Kljub na papirju enotnemu zdravstvenemu sistemu so v praksi med zdravstvenimi domovi velike razlike pri dostopu do zdravnika. To je alarmantna ugotovitev, skregana z ustavno določbo o pravici do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji, ki zahteva ukrepanje.

Velike težave pri naročanju

Neenak dostop ljudi do zdravnika v veliki meri povzročajo slabo urejene in nedostopne komunikacijske poti. Po epidemiji covida-19, ko je bil zaradi nevarnosti okužbe močno omejen prihod pacientov v ordinacije, so se te navade brez potrebe ohranile. »Ambulante se ne odzivajo na telefonske klice, sistemi naročanja prek portalov ne delujejo, z elektronsko pošto so težave,« je naštela Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha človekovih pravic na posvetu o dostopnosti do ambulant na primarni ravni, ki ga je včeraj organiziralo ministrstvo za zdravje na pobudo varuha človekovih pravic, ki je neenako obravnavo pacientov ugotovil tudi z anketo med 46 zdravstvenimi domovi.

INFOGRAFIKA: Delo

Za obisk zdravnika se je povsod treba naročiti. Zakon o pacientovih pravicah predvideva štiri načine naročanja: osebno, po telefonu, po elektronski pošti ali s klasično pošto. V praksi je drugače. »Imamo sistem, v katerem se selektivno uporablja ena od metod po presoji posameznega zdravstvenega doma ali izvajalca,« je dejal Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, ki je poudaril, »da je zdravstvo kakovostno, a vse manj komunikacijsko dostopno«.

Kot je dejal, je »po covidu prišlo do trenda, da se ljudem preprečuje tista stara izkušnja, ko se nekdo slabo počuti, gre sedet v čakalnico in dočaka svojega zdravnika, pa čeprav na koncu dneva. Za mnoge, ki ne znajo popisati svojih simptomov, ki nimajo sodobne tehnologije, je priti v čakalnico edini način. Mislim, da bi se morali k temu načinu vrniti.«

Dobre in slabe prakse

Komunikacija s pacienti ne šepa povsod. Marsikje je urejena dobro, kažejo izkušnje 13 zastopnikov pacientovih pravic po Sloveniji. Njihove ugotovitve je predstavila Jožica Trošt Krušec, zastopnica bolnikovih pravic za Obalo in Kras: »V zdravstvenih domovih Slovenj Gradec, Nova Gorica, Novo mesto, Celje in Maribor ni tovrstne problematike,« je dejala in kot primer zelo dobre prakse predstavila ZD Celje, ki je vzpostavil vzorno urejen klicni center. Tudi na Obali in Krasu, kjer pozna razmere iz prve roke, ni veliko pritožb.

Posamezne ambulante tu in po Sloveniji pa se ne odzivajo na elektronsko pošto, niso dosegljive po telefonu ves ordinacijski čas, ne vračajo klicev, ponekod imajo odložene telefonske slušalke. Kritična je bila do ZD Murska Sobota, najbolj pa do ZD Ljubljana, v katerem prihaja do kritičnih motenj pri dostopu do družinskega zdravnika. Povedala je tudi alarmantni podatek: ponekod v Sloveniji se je čakalna doba na osebnega zdravnika z enega do treh dni podaljšala na nesprejemljivih deset do 14 dni.

Kritično v Ljubljani

Kritičnost razmer v Ljubljani je potrdil Marjan Sušelj, zastopnik bolnikovih pravic na območju Ljubljane, ki je lani prejel 639 pritožb zaradi domnevnih kršitev zakona o pacientovih pravicah. V letu 2023 se je podvojilo število pritožb zaradi nezmožnosti do dostopa k že izbranemu zdravniku. Treba je povedati, da je ZD Ljubljana leta 2022 vzpostavil portal za naročanje, ki ga sami sicer ocenjujejo pozitivno, ljudem pa povzroča velike težave. »Možnost telefonske povezave z ambulanto je bila prepogosto povsem nemogoča. Digitalno vešči pacienti so se poskušali usmeriti na uporabo portalov, katerih delovanje je bilo prepogosto nezanesljivo,« navede Sušelj, ki poudari, da velik del populacije uporabe portalov ni vešč, zato ne more na ta način pridobiti receptov za kronične bolezni, napotnic za stalno obravnavo specialista za kronične bolezni, potrdila o bolniški odsotnosti, tudi ne e-posveta z zdravnikom, ki pa je po Sušljevi presoji že v osnovi strokovno in etično vprašljiv. »Pacienti pogrešajo osebni stik. Hočejo me digitalizirati, mi povedo,« je dejal Sušelj.

Predlogi za izboljšanje

Varuh človekovih pravic je za ministrstvo za zdravje pripravil osem priporočil za izboljšanje dostopnosti do ambulant družinske medicine. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je povedala, da je primarno zdravstvo prioriteta ministrstva, ravno včeraj je dala v javno razpravo strategijo razvoja zdravstva na primarni ravni do leta 2031.