O tem, ali so zdravniki med stavko dolžni odpirati in zaključevati bolniške staleže, je mnenje med Sindikatom Fides in predstavniki države deljeno. Pacienti pa ostajajo žrtve, saj alternative, kako priti do bolniškega lista, če jih zdravnik zavrne, ni.

Sindikat Fides je v torek zvečer javnost obvestil, da navodila ministrstva za zdravje, da morata biti izdajanje bolniških listov in dostopnost na daljavo med stavko zagotovljena, nima nobene pravne podlage. Pri ministrstvu nasprotno vztrajajo, da so zdravniki dolžni izdajati omenjene dokumente, saj lahko s tem, da to obveznost zanemarijo, ogrozijo socialni status zavarovanca oziroma ga pahnejo celo v izgubo službe.

Treba je ravnati v korist šibkejših

Jasna Humar, v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo, je dejala, da imajo zdravniki pravico do stavke, hkrati pa imajo bolniki pravico do oskrbe. »Obdobje stavke je tako lovljenje ravnotežja med pravicami stavkajočih in pravicami pacientov. Ker so pacienti v tem razmerju šibkejši, je mnenje ministrstva, da se v primeru dvoma in nejasnosti glede pravic, storitev mora izvesti. Treba se je namreč postaviti na stran šibkejših.« S tem se strinja tudi Marjan Sušelj, nekdanji direktor ZZZS, zdaj pa varuh pacientovih pravic: »Tam, kjer so dileme in nepremostljive stiske, bi morali vsi delati v korist pacienta, tudi stavkajoči.«

Humarjeva je dodala, da je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije zdravje stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Poslabšanje slednjega namreč lahko vodi v poslabšanje zdravja, zato na ministrstvu vztrajajo, da prekinitev pri izdajanju bolniških listov, ki so nujni za ohranjanje socialnega statusa, ne sme biti. Stavkajoči morajo tako izdati vse listine, ki bi lahko vplivale na pacientovo zdravje ali socialni status: poleg listin s področja bolniških odsotnosti torej še invalidske ocenitve, napotitev na rehabilitacijo ipd.

Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je opozorila, da je lahko izjemno hitro ogrožena socialna varnost zavarovancev, sploh tistih, ki refundacijo prispevka dobivajo neposredno iz blagajne ZZZS (npr. samostojni zavezanci), če za to ne dobijo pravne podlage v obliki potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL). Tudi za nego otroka potrebujejo dokazila, da lahko ZZZS prispevek refundira delodajalcu ipd. Z izdajo eBOL zdravniki zagotavljajo socialno varnost, ki je v 50. členu Ustave Republike Slovenije zagotovljena človekova pravica.

Na zdravstvenem inšpektoratu so med zdravniško stavko prejeli deset prijav, ki so se nanašale na neizdajo bolniških listov, odpoved že naročenih terminov pregleda, nedosegljivost ambulant. Prijave obravnavajo prednostno.

Humarjeva je dodala, da je glede na številne storitve, ki se opravljajo v zdravstvu, število prijav relativno nizko, kar kaže na to, da sistem kljub stavki še vedno zadovoljivo deluje in lahko ljudje pričakujejo, da bodo dobili pomoč.

Pacienti kot talci

Duša Hlade Zore, varuhinja pacientovih pravic, je dejala, da je število pacientov, ki se obračajo nanje, začelo naraščati pred približno tremi dnevi. Ljudi zaradi tega, ker ne dobijo bolniških listov, skrbi, kako bo ukrepal delodajalec. Bojijo se, kaj bo z njihovim zdravstvenim stanjem, ker so jim operacijo in pregled preložili za nedoločen čas. »Če pacient ni pravočasno pregledan, pa četudi je videti zdrav, se lahko zgodi, da ga čez teden dni ne bo več med nami,« je na človeške stiske opozorila varuhinja pacientovih pravic. Stavka po njenem mnenju močno vpliva na duševno stanje pacientov, saj jih je strah. »Ne strinjam se z ukrepi, ki jih zdravniki sprejemajo za doseganje svojega cilja. Ker pacienti niso čisto nič krivi,« je sklenila.

Posamezniki ne vedo, kam se obrniti glede bolniškega staleža, ne dobijo odgovora ali obstanejo pred zaprtimi vrati, na katerih piše »stavka«. Varuhi pacientovih pravic jih v teh primerih usmerijo na vodstva zavodov in v nekaj primerih so na ta način zadevo uredili. To pa ni zagotovilo, da jo bodo tudi, ko bodo taki primeri številnejši. Sušelj je dodal, da vsakodnevno podaljševanje stavke in odložene storitve povzročajo nervozo pri ljudeh. Te so zdaj stavkajoči vzeli za talce: »Prek stisk ljudi se poskušajo iztržiti boljši tarifni razredi za zdravstvene delavce, prepričan sem, da je to narobe. Naj se pogajalci pogovarjajo, naj to ne poteka prek pleč ljudi.«

Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec je bolnikom svetoval, naj od zdravnika ob zavrnitvi izdaje bolniškega lista zahtevajo pisni odgovor ter njegovo kopijo pošljejo na inšpektorat. »Dokazovanje tega, da je bolnik zahteval storitev ali izdajo bolniškega lista, je pomembno, zato naj to stori na pisni način.«

Sušlja skrbi, da se zavlačuje in odlaga neki stavkovni dogovor: »Velika odgovornost stavkajočih in vlade je, da dosežejo dogovor, ki ga je možno realizirati in je uresničljiv v našem okolju in ki ne bo zapisan s figo v žepu in bo prinesel na dolgi rok neko stabilnost.«

Vodičarjeva upa, da bodo stavkajoči še enkrat razmislili o tem, ali je neizdajanje bolniških staležev prava pot za reševanje nastalih težav.

V teh dneh se glede stavke zdravnikov in omenjenih ravnanj težko pričakuje tudi mnenje Komisije RS za medicinsko etiko. Njen predsednik Božidar Voljč je za Delo potrdil, da mnenje pripravljajo.

Fides: Bolniška je nenujno administrativno opravilo

Kot odziv na današnjo tiskovno konferenco so v Fidesu ponovili, da ni prav nobene pravne podlage, na osnovi katere bi lahko Ministrstvo za zdravje in ZZZS od stavkajočih zdravnikov zahtevala, da v času stavke tistim bolnikom, ne sodijo med osebe, ki so tudi v času stavke deležni celovite obravnave, izdajajo za njihovo zdravstveno stanje nenujne dokumente, med katere sodijo tudi potrdila o bolniški odsotnosti. »Da takšna pravna podlaga ne obstaja, jasno izhaja tudi iz samih navedb ministrstva in ZZZS, s katerimi skušata sicer utemeljevati nasprotno, pa pri tem jasno pripoznavata, da pravne podlage za njuna stališča ni.«

Poudarjajo, naj se v času stavke bolniki s svojimi zahtevami za reševanje njihovega položaja obrnejo neposredno na ministrstvo za zdravje, ki je s svojim nespoštovanjem dogovorov sprožila stavko.

»Zdravniki v času stavke izvajamo vse nujno potrebne preglede, vsi nenujni pregledi pa so zgolj zamaknjeni in bodo opravljeni po koncu stavke. Izdajanje bolniških listov sodi med nenujna administrativna opravila in ne sodi v sklop minimuma delovnega procesa,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Strinjajo se s stališčem ZZS, da morata  MZ in ZZZS pripraviti navodila, s katerimi se bo doseglo uveljavljanje pravice delavcev (zavarovancev) do začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni oz. poškodbe na način, s katerim se ne bo posegalo v ustavno pravico zaposlenih zdravnikov do stavke. »S stališči, kot so podana do sedaj, se ravna ravno nasprotno in se skuša zdravnike za to pravico prikrajšati.«