Ograja in rezilna žica imata številne negativne, tudi smrtne posledice

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki odstopa s tega položaja, se mudi v Bruslju. Notranji ministri držav EU so se zbrali na zasedanju in včeraj zavrnili vstop Bolgarije in Romunije v schengen, potrdili pa vstop Hrvaške. Ministrica, ki bo po današnji vrnitvi iz Bruslja premierju Robertu Golobu podala odstopno izjavo, je v intervjuju za Delo med drugim povedala tudi, ali lahko odprava mejnega nadzora na meji prinese večje tveganje za varnost. Ministrica je med drugim poudarila, da Slovenija od Hrvaške pričakuje dosledno izvajanje obveznosti glede varovanja zunanje meje.

Kakšne koristi bo imela Slovenija, njeno gospodarstvo in prebivalci od vstopa Hrvaške v schengen?

Najprej bi rada povedala, da sem zelo vesela, da smo ministri soglasno podprli vstop Hrvaške v schengensko območje. Obenem obžalujem, da širitev ni zajela tudi Romunije in Bolgarije, ki sta v čakalnici že dolgo časa. Verjamem, da bodo koristi najbolj občutili obmejni prebivalci. Kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško bo postala notranja schengenska meja, ukinila se bo mejna kontrola. To pomeni, da bo možno prehajanje meje na vseh mestih brez kontrole, ne samo na mejnih prehodih, kot to velja sedaj. Prehajanje meje pa je seveda mogoče le z veljavnim osebnim dokumentom.

Bistveno bo olajšana vsakršna komunikacija čez državno mejo, s tem pa tudi krepitev sodelovanja. Takšne izkušnje imamo že na ostalih mejah Slovenije in širše v Evropi. Olajšano bo dnevno migriranje delovne sile prek schengenskih notranjih meja. Obmejna območja z obeh strani meje lahko tudi lažje usklajujejo in koordinirajo različne čezmejne projekte. Ugodni so tudi učinki na gospodarstvo in turizem, saj bo olajšan transport čez mejo, dolgih čakalnih vrst in prometnih zamaškov, ki povzročajo veliko obremenitev za okolje, v poletnih mesecih ne bo več.

Bel dim v Bruslju: Hrvaška gre v schengen

Ali odprava mejnega nadzora lahko prinaša večja tveganja za varnost?

Pričakujemo, da bo Hrvaška po vstopu v schengen izvajala vse potrebno za učinkovito varovanje zunanje schengenske meje, tudi v luči zagotavljanja varnosti in obvladovanja migracij. Nesporno dejstvo namreč je, da ukinitev sistematične kontrole na notranjih schengenskih mejah lahko izkoristijo tudi storilci kaznivih dejanj in kriminalne združbe. Zato se mora policija ustrezno pripraviti na izvajanje tako imenovanih izravnalnih ukrepov, ki jih ima na razpolago po ukinitvi mejne kontrole.

Naj poudarim, da se slovenska policija že dlje časa pripravlja na razmere po tem, ko bo po vstopu Hrvaške v schengensko območje ukinjen nadzor na slovensko-hrvaški meji, da bi čim bolj uspešno zamejili te negativne vplive. V zadnjem obdobju smo na ministrstvu in v policiji intenzivirali mednarodno sodelovanje na politični in operativni ravni, kar nedvomno pripomore k učinkovitemu preprečevanju vseh vrst kriminala, kot na primer boj proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi, nezakoniti trgovini z orožjem, drogami, ukradenimi avtomobili in podobno, s tem pa k večji varnosti v regiji in celotni EU.  

Statistični podatki kažejo na neupravičenost avstrijskega nadzora na skupni meji. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Katere konkretne izravnalne ukrepe je pripravila slovenske policija?

Policisti bodo izvajali izravnalne ukrepe, še vedno bodo prisotni na obmejnem območju. Kot sem že dejala, slovenska policija se že dalj časa pripravlja na vstop Hrvaške v schengensko območje. To zajema priprave na strateški in taktični ravni, kar bo, kljub ukinitvi schengenske kontrole na skupni meji, omogočilo zagotavljanje varnosti v Sloveniji. Policija je sprejela strategijo, ki opredeljuje tudi način izvajanja izravnalnih ukrepov na notranjih mejah z vsemi sosednjimi državami in izvajanje EU zakonodaje na notranjih mejah.

Morda omenim le en primer: obe specializirani enoti za nadzor državne meje bosta še naprej opravljali policijske naloge na celotnem ozemlju Slovenije kot doslej, posebni poudarek pa bo na delovanju mobilnih policijskih enot na pomembnejših cestnih povezavah, železniških in avtobusnih postajah ter drugih mestih, za katera se bo na podlagi analiz tveganja in ocen ranljivosti pokazalo, da predstavljajo tveganje za nezakonite migracije, čezmejno kriminaliteto in tako dalje.

Na podlagi katerih meril bo Slovenija presojala, ali so izpolnjeni pogoji za vnovično vpeljavo mejnega nadzora?

Schengenski pravni red je jasen. Za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah so potrebni tehtni razlogi. Uvodna določba veljavnega zakonika o schengenskih mejah številka 26 na primer navaja, da »migracij in velikega števila državljanov tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje, samih po sebi ne bi smeli obravnavati kot grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti.« To pomeni, da bi morala država, ki ta ukrep želi vpeljati, utemeljiti resno grožnjo in se o uvedbi ukrepa pred tem pogovoriti tudi s sosednjimi državami, ki bi jih ta ukrep prizadel.

Tudi Evropska komisija je leta 2017 izdala priporočilo o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju, v katerem je države članice pozvala, da pred uvedbo nadzora na notranjih mejah preučijo možnosti, ki jih ponuja učinkovitejša uporaba policijskih kontrol, čezmejno policijsko sodelovanje in učinkovita uporaba dvostranskih sporazumov pri obravnavanju groženj javnemu redu in notranji varnosti. To so na primer uporaba skupnih policijskih patrulj, izvajanje policijskih kontrol na glavnih prometnih poteh, uporaba sodobne tehnologije za spremljanje vozil in prometnih tokov, skupna analiza groženj in čezmejna izmenjava informacij.

V novembru zaznavamo rahel upad nezakonitih prehodov državne meje, kar je pričakovano glede na trende v preteklih letih in tudi vremenske razmere. FOTO: Ministrstvo za notranje zadeve

Kakšne bodo posledice okrepljenega migracijskega toka prek Zahodnega Balkana za obvladovanje položaja na prihodnji notranji schengenski meji s Hrvaško?

V novembru že zaznavamo rahel upad nezakonitih prehodov državne meje, kar je pričakovano glede na trende v preteklih letih in tudi vremenske razmere. Verjamem pa, da je to tudi posledica intenzivnega dela in mednarodnega sodelovanja našega ministrstva in policije. Tako na primer zaradi mednarodnega sodelovanja in političnega pritiska na države Zahodnega Balkana, zlasti Srbijo, zaznavamo tudi upad števila državljanov Burundija.

O tem problemu sem nedavno govorila tudi s srbskim notranjim ministrom, saj so se med migranti, ki nezakonito prečkajo naše meje, začela pojavljati še druga državljanstva, na primer Kongo in Gvineja Bissau. To bo Srbija, kot mi je obljubil minister, uredila do konca leta. Naj poudarim, da vsi ukrepi naše policije so in bodo tudi ob vstopu Hrvaške v schengensko območje prilagojeni trenutni varnostni situaciji s ciljem zagotavljanja varnosti Slovenije in preprečevanju nezakonitih migracij.

Koliko ograje in drugih ovir je že bilo odstranjenih in koliko je še bo? Na katerih delih meje bodo ostale?

Ograja, še zlasti pa rezilna žica, je nesorazmeren ukrep, ki ne preprečuje nezakonitih prehodov državne meje, ima pa številne negativne, tudi smrtne posledice. Postavljena je bila leta 2015 ob čisto drugačnih migracijskih razmerah, kot so danes. Do 2. decembra smo odstranili več kot osem kilometrov žičnate ograje in okoli šest kilometrov poškodovane panelne ograje. S tem izpolnjujemo predvolilno obljubo in koalicijsko zavezo. K temu so nas pozvale tudi lokalne skupnosti, s katerimi vodimo reden in konstruktiven dialog. Ograja ne spada na mejo med dvema sosednjima in prijateljskima državama, ki bosta po prvem januarju tudi schengenski sosedi.

Ali pričakujete, da bo Avstrija vztrajala pri nadzoru na meji s Slovenijo?

Večkrat sem že povedala, da dolgotrajno podaljševanje nadzora z veriženjem različnih vzrokov ni sprejemljivo. Poleg tega to predstavlja kršitev pravnega reda EU, kot pravi tudi sodba Sodišča EU. Na to sem večkrat opozorila in pozvala Evropsko komisijo, da tu opravi svoje delo kot varuhinja pogodb o EU. Vsak nadzor na notranji meji mora biti časovno omejen in uporabljen kot zadnji ukrep, ko vsi ostali ukrepi že odpovejo.

Statistični podatki kažejo na neupravičenost tovrstnega nadzora na naši skupni meji. Spomnimo se tudi izjave avstrijskega kanclerja pred tedni, ko je dejal, da največji migracijski pritisk na Avstrijo prihaja iz Srbije, prek Madžarske in v Avstrijo, torej ne iz naše smeri. Tako da verjamem, da bi lahko kmalu našli skupne rešitve, ki bi tovrsten neupravičen nadzor na meji odpravile. Je pa to, na žalost, očitno orodje avstrijske notranje politike za pomiritev njihove notranje javnosti.

Ograja, še zlasti pa rezilna žica, je nesorazmeren ukrep, ki ne preprečuje nezakonitih prehodov državne meje, ima pa številne negativne, tudi smrtne posledice. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kakšna je vaša ocena novega akcijskega načrta evropske komisije za Zahodni Balkan?

Za nas je ta načrt pomemben, saj je Slovenija del zahodnobalkanske migracijske poti, ki po podatkih Frontexa ostaja najbolj obremenjena, obvladovanje situacije pa predstavlja vsakodnevni izziv. Akcijski načrt, ki so ga predstavili pred vrhom v Tirani v začetku tega tedna, predvideva ukrepe za podporo partnerjem na Zahodnem Balkanu ali njihove aktivnosti, pa tudi vlogo EU za okrepitev sodelovanja na področju migracij in upravljanja meja, sploh v luči njihovega edinstvenega statusa v okviru EU perspektive in njihovih stalnih prizadevanj za uskladitev s pravili EU.

Vsak načrt pa mora biti izvedljiv v praksi in ga moramo nemudoma začeti uresničevati. Da se bodo tudi naši partnerji držali dogovorjenega, moramo ohraniti visoko raven politične angažiranosti, saj je ta v zadnjem času že prinesla pozitivne rezultate – predvsem glede (ne)usklajenosti vizumske politike držav Zahodnega Balkana z vizumsko politiko EU.

Poudarila bi rada tudi pomen izboljšanja sodelovanja s tretjimi državami in tako imenovan celostni pristop od držav izvora in tranzita do ciljnih držav v EU. Kot EU moramo narediti več na področju spoštovanja človekovih pravic, razvojne pomoči. Prav tako mora biti prioriteta upravljanje meja in boj proti tihotapcem, pri čemer imajo ključno vlogo tudi agencije EU, zlasti Frontex in Europol. Pomembno orodje so tudi informacijske kampanje, ki bodo poslale prava sporočila tako potencialnim migrantom kot tudi kriminalnim združbam. Pri tem računamo na večjo angažiranost EU delegacij in diplomatskih predstavništev v tretjih državah.