Notranja ministrica odstopa, na potezi tožilstvo in protikorupcijska komisija

Tatjana Bobnar je včeraj v Bruslju dopisnikom slovenskih medijev potrdila, da bo danes zvečer po vrnitvi s službene poti podala odstopno izjavo. Odločitev, pravi, je sprejela po tehtnem premisleku, saj predsednik vlade Robert Golob ni želel potrditi njene ekipe – tudi generalnega direktorja Policije –, ker nista opravila »čiščenja v Policiji«. Povedala pa je še, da ji je predsednik vlade Robert Golob ponudil, da kot možnost povrnitve zaupanja odpusti iz Policije »določeno osebo«, ne da bi ta naredila karkoli nezakonitega. Koga, ni želela razkriti, a je po njenem mnenju Golob očitno to zahteval zato, »ker se je nekdo zameril nekomu iz kroga predsednika vlade«.

Neuradno naj bi šlo za direktorja uprave za policijske specialnosti, kot poroča časnik Dnevnik naj bi bila v ozadju predvsem zamera vodje skupine Golobovih varnostnikov Roberta Kešperta, ki je bil v preteklosti policijski specialec, vendar je bil premeščen, ker so člani njegove elitne operativne skupine decembra 2017 pomagali približno 24 ur skrivati kolega specialca, ki je doma pijan brutalno pretepel svojo ženo.

To razkritje je sledilo novinarski konferenci predstavnikov vlade in sporočilu kabineta predsednika vlade, v katerem so zatrjevali, da je iz poročila Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava, v. d. generalnega direktorja Policije, jasno, da političnih pritiskov na njeno operativno delovanje in torej na avtonomijo ter samostojnost Policije ni bilo. To je pozneje potrdilo tudi poročilo namestnika Boštjana Lindava. »Izraženo pričakovanje ministrice za notranje zadeve, da bi lahko sama izbirala predstojnika Policije oziroma da bi morala vlada kot organ imenovanja njenemu predlogu avtomatično slediti, nima podlage ne v relevantni zakonodaji ne v sodni praksi,« je kadrovske pritiske po seji vlade opravičevala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, sicer iz vrst SD.

Javno se je še pred napovedjo odstopa njena poslanska skupina sicer postavila na stran Tatjane Bobnar, nato pa so tako poslanci SD kot poslanci Levice z zadržanostjo, a nejevoljo in v tišini spremljali dogajanje. Slišati je bilo celo komentarje, da gre za spopad znotraj Gibanja Svoboda, v katerem pa so se jasno postavili za svojega predsednika. Podrobnejših pojasnil koalicija sicer menda še ne bi dobila, a vprašanje neenotnosti (še) ne visi v zraku.

Kaj pa javnomnenjska podpora vladi oziroma njeni največji stranki? Janja Božič Marolt, direktorica inštituta Mediana, poudarja, da je iz raziskav pred parlamentarnimi volitvami razvidno, da levosredinsko volilno telo prav kliče po močnem voditelju. Robert Golob pa je zelo spreten komunikator, že od prvega nastopa po zmagi in akcijah, potem pa nam je vsem dal vedeti, da je močan odločevalec. Javnost mu je morda tudi zato do zdaj že prezrla nekatere izjave in poteze. »Javno mnenje se je bolj in prej odzivalo na teme in področja, ki neposredno zadevajo ljudi, kot so plače, pokojnine ... Po sklepanjih iz preteklosti bi iz posredne povezave z inflacijo in višjimi cenami energentov lahko pričakovali zmanjšanje podpore stranki ali vladi že v zadnjih mesecih,« pravi.

Premier Robert Golob do zdaj pred javnost še ni stopil. Bosta pa o njegovem ravnanju in ravnanju njegovih sodelavcev v zvezi s tem, koga bi bilo treba zamenjati, kot kaže, presojala še tožilstvo in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), v kateri so dogajanje že pozorno spremljali. Obema je Tatjana Bobnar posredovala dokumentacijo, je včeraj zvečer povedala v Bruslju. »Prijav nezakonitih vplivov ni veliko, tiste, ki pa smo jih imeli, pa smo obravnavali in zadeve je treba podrobno proučiti,« je še pred njeno prijavo povedal predsednik KPK Robert Šumi in dodal, da se je večina takšnih zadev doslej najverjetneje končala za zaprtimi vrati. Napovedal je, da bodo ob prejeti prijavi izhajali iz konkretnega primera, pri čemer so pomembne tudi pristojnosti posameznikov, kdo jih ima in v kakšnem primeru je kdo pooblaščen, da koga nekaj vpraša ...

Nepojasnjeno pa je tudi delovanje in vpliv nekdanjega specialca Miloša Njegoslava Milovića, na čigar mnenje naj bi se opiral Robert Golob pri ustanovitvi službe za varovanje predsednika vlade. Milović menda z vlado nima sklenjene nobene pogodbe o sodelovanju, na kar je v poročilu opozoril tudi Lindav. »Posebej neodgovorno ravnanje je bilo tudi, ko je na sestankih med dvema državnima organoma sodeloval človek, ki v nobenem od teh organov ni zaposlen.«