Bel dim v Bruslju: Hrvaška gre v schengen

Hrvaška je na zasedanju sveta EU še uradno dobila zeleno luč za vstop v schengen s 1. januarjem. O vstopu Bolgarije in Romunije ni bilo soglasja.

Avstrija je bila proti vstopu Bolgarije in Romunije, Nizozemska pa je nasprotovala bolgarskemu članstvu v schengnu. Dunaj je nasprotovanje povezoval predvsem z migracijskimi vprašanji, Nizozemska pa je imela zadržke glede vladavine prave v Bolgariji.

Notranji minister predsedujoče svetu EU Vít Rakušan je čestital Hrvaški. »Po dolgem času lahko spet govorimo o širitvi schengna,« je dejal. V hrvaškem vstopu Rakušan vidi pozitivno sporočilo za vse državljane EU. Tudi Bolgarija in Romunija sta bili po njegovem mnenju popolnoma pripravljeni na članstvo. »Njun čas bo prišel kmalu,« je ocenil češki minister. Švedska, ki bo s 1. januarjem za pol leta prevzela vajeti sveta EU, bo nadaljevala njihovo delo.

Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je izrazila razočaranje, ker sta Bolgarija in Romunija ostali pred vrati schengna. Cilj je, da bi postali članici do konca tega mandata evropske komisije (jeseni leta 2024). Opozorila pa je, da je EU šibka, kadar ni enotna, kot se je zgodilo danes.

Slovenija in Hrvaška z izjavama o arbitraži

Hrvaška se je po neuradnih informacijah tudi odzvala na izjavo Slovenije glede veljavnosti arbitražne meje, ki bo priložena k zapisniku današnjega zasedanja notranjih ministrov EU glede vstopa južne sosede v schengen.   

Kot v svoji izjavi pojasnjuje uradni Zagreb, je hrvaški sabor 25. julija 2015 soglasno sprejel sklep o umiku iz arbitražnega postopka zaradi materialnih kršitev arbitražnega sporazuma. Hrvaška ponavlja stališče, da je arbitražno razsodba iz leta 2017 ne zavezuje na noben način in da je ne bo izvršila.

Konec arbitražnega premirja s Hrvaško

Kopenska in morska meja Slovenija in Hrvaške po razlagah Zagreba še mora biti dokončno določena s sredstvi za mirno reševanje sporov skladno z mednarodnim pravom. Hrvaška je pripravljena na nadaljevanje dvostranskega dialoga s Slovenijo, da bi prišli do skupne rešitve, še dodajajo. Izjava naj ne bi bila povezana s siceršnjim  sodelovanjem s Slovenijo in polno uporabo schengenske zakonodaje.

Kopenska in morska meja Slovenija in Hrvaške po razlagah Zagreba še mora biti dokončno določena s sredstvi za mirno reševanje sporov skladno z mednarodnim pravom. FOTO:  Matej Družnik/DELO

Slovenija v svoji izjavi izraža polno podporo pristopu Hrvaške v schengen, poudarja pa, da je kopenska in morska meja med državama dokončno določena z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in zavezujoča. Slovenija je razsodbo izvršila v nacionalni zakonodaji.