Premier dobil novo poročilo: Političnih pritiskov na delo policije ni bilo

Po napovedi odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar ter objavi navedb o političnih pritiskih je po seji vlade tudi pravosodna ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan zatrdila, da iz razkritega poročila niso razvidni politični pritiski na operativno delovanje policije in torej na njeno avtonomijo ter samostojnost policije, kot je ta zagotovljena v našem ustavnopravnem redu.

»Izraženo pričakovanje ministrice za notranje zadeve, da bi lahko sama izbirala predstojnika policije oziroma da bi morala vlada kot organ imenovanja njenemu predlogu avtomatično slediti, nima podlage ne v relevantni zakonodaji ne v sodni praksi,« je še zatrdila ministrica za pravodje in navedla, da tudi v primeru, ko bi ministrica ali minister za notranje zadeve imela pristojnost samostojno izbirati in imenovati generalnega direktorja policije, bi bilo po njenem pojasnilu tako imenovanje po naravi stvari primarno politično, saj ministri niso strokovni, temveč politični funkcionarji.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar je trenutni odnos med vlado, ministrstvom za notranje zadeve in policijo ocenil kot zgledno urejen. Sam pa je tudi navedel, da političnih pritiskov ni zaznal. Prav tako meni, da ni nič narobe, če želi predsednik vlade na pogovor povabiti generalnega direktorja policije. Od njega pa se po Lobnikarjevih besedah pričakuje, da pozna zakon in da nosilce oblasti, ko to zakonsko mejo prestopijo, tudi obvesti.

Boštjan Lindav, v. d. generalnega direktorja policije, je to sicer dojel kot pritisk. Takšno vabilo po njegovih besedah ni običajno in ni primerno z vidika integritete obeh funkcij.

Tako Lobnikar kot državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper pa sta zagovarjala tudi odločitev vlade, da spremeni način svojega varovanja z ustanovitvijo službe za varovanje predsednika vlade. Vsi so omenjali, da je ključno zaupanje varovane osebe.

Kociprova je omenila odtok informacij, a podrobneje zadeve ni pojasnila. Prav tako ni pojasnjevala vpliva svetovalca Miloša Njegoslava Milovića, na katerega mnenje naj bi se opiral Golob pri ustanovitvi službe za varovanje predsednika vlade. Milović naj ne bi imel z vlado sklenjene nobene pogodbe o sodelovanju, na kar je v poročilu opozoril tudi Lindav. »Posebej neodgovorno ravnanje je bilo tudi, ko je na sestankih med dvema državnima organoma sodeloval človek, ki v nobenem od teh organov ni zaposlen.«

Iz poročila je po besedah Kociprove mogoče razbrati tudi, da je Lindav kot obliko pritiska ocenil pogovor s takrat še mandatarjem Robertom Golobom, ki je želel preveriti, ali oba zastopata politiko, ki je bila obljubljena volivcem. Če bi kasnejšo notranjo ministrico ali v. d. generalnega direktorja policije takrat kaj tako zelo zmotilo, bi »se lahko takrat odločila, da pač ne bosta sprejela funkcije«, je ocenila.

Bobnarjeva, ki je napovedala svoj odstop po vrnitvi iz službene poti v Bruslju, je tam razkrila še dodatne politične pritiske, ki jih ni opisala v poročilu. Kot možnost povrnitve zaupanja ji je premier ponudil, da iz Policije odpusti »določeno osebo, ki ni povezana ne s protesti ne s kakršnimkoli mandatom, pridobljenim v preteklih dveh letih, in ne da bi obstajali kakršnikoli razlogi, da je delal nezakonito«. To je po njenem mnenju očitno zahteval zato, »ker se je nekdo zameril nekomu iz krogov predsednika vlade«. Tega Bobnarjeva ni hotela sprejeti.