Odsevnik je lahko meja med življenjem in smrtjo

Ljubljana – Ko so na agenciji za varnost prometa (AVP) izvedli pilotno opazovanje pešcev in uporabo odsevnih teles, podatki niso bili nič kaj spodbudni. Kar 93 odstotkov jih kljub slabi vidljivosti ni uporabljalo nobenega odsevnika, le 1,2 odstotka pešcev pa je imelo kresničko ali odsevni trak. Preostanek pa kakšno drugo odsevno površino, ki omogoča, da so na cesti bolj vidni in s tem varnejši.



Krajši dnevi, prihajajoče slabše vreme, ki je značilno za jesensko in zimsko obdobje, niso prav nič naklonjeni pešcem, ki spadajo med najranljivejše udeležence v prometu. Da bi bil njihov korak karseda varen, se danes začenja dvotedenska nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev.

Do vključno 29. septembra je na slovenskih cestah umrlo 75 udeležencev, kar je natanko toliko, kot v istem obdobju lani. Med umrlimi je 11 pešcev, kar devet med njimi pa je življenje izgubilo v temnem delu dneva.

Namen preventivne akcije bo prav ozaveščanje pešcev, da morajo za varnost v prvi vrsti poskrbeti sami. AVP bo zato po vsej Sloveniji razdelila 16.000 odsevnih teles. Voznike pri tem pozivajo, da pešcem odstopijo prednost na prehodih ter prilagodijo hitrost vožnje, posebej v naseljih, pešce pa opozarjajo, naj se vedno prepričajo, da razmere omogočajo varno prečkanje.

V lanskem in letošnjem letu je največ pešcev umrlo pri hoji ob cestišču, ob pravilnem prečkanju cestišča ter pri prečkanju avtoceste. Prav tako je v omenjenem obdobju največ pešcev umrlo v prometnih nesrečah z udeležbo osebnih vozil (16 umrlih), v 44 odstotkih pa je bil povzročitelj pešec. V prometnih nesrečah z udeležbo tovornjakov je pešec v redkih primerih tudi povzročitelj, od šestih umrlih je bil le en pešec tudi povzročitelj.
 

Najbolj ogroženi otroci in starejši

Pešec, ki hodi ob cesti, ima večkrat varljiv občutek, da ga drugi udeleženci v prometu dobro vidijo, a to drži le, če ima na sebi ustrezna odsevna telesa. Velja poudariti, da v temno oblečenega pešca voznik opazi na razdalji 26 metrov, pešca s kresničko pa na 135 metrov daleč.

Vesna Marinko, v. d. direktorice AVP, je poudarila: »Pešci spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem prometu, pri tem sta najbolj ogroženi skupini otroci in starejši udeleženci. Zato je varnost pešcev ena izmed prioritet nacionalnega programa in agencije za varnost prometa. Poleg tega prihajajo meseci, ki so do pešcev najmanj prizanesljivi. Nizke temperature ter padavine vseh vrst, krajši dnevi, slabša vidljivost in spolzke ceste za pešce predstavljajo še več nevarnosti.«
 

Policija bo poostreno nadzorovala

Poleg slabe vidljivosti pešca na nesrečo in posledice najbolj vpliva še hitrost. Študije kažejo, da jo pri trku avtomobila s hitrostjo okrog 30 kilometrov na uro (mimogrede, to je hitrost, ki jo na ravnem terenu brez večjih težav doseže rekreativni kolesar) pešec najverjetneje odnese z lažjimi poškodbami, medtem ko pri kakšnih 15 kilometrov na uro večji hitrosti tveganje za hudo poškodbo ali smrt poveča za 50 odstotkov. Pri trku s hitrostjo 64 kilometrov na uro ima pešec le kanček upanja, da preživi, posledice pa so vsekakor zelo hude.

V akcijo bo vključena tudi policija, ki bo sicer poleg preventivne funkcije tudi poostreno bedela nad kršitelji in primerno ukrepala.