Odkrili spomenik v obliki črke Ć, posvečen izbrisanim

V Parku izbrisanih, ki so ga uredili pred Centrom Rog v Ljubljani, so danes odkrili spomenik v obliki polovice črke Ć, ki simbolizira izbris več kot 25.000 ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije pred več kot tremi desetletji. Center Rog pa bodo odprli v četrtek s fotografsko razstavo o prenovi tovarne koles.

Park izbrisanih in spomenik so odkrili v navzočnosti predstavnikov izbrisanih, spregovorilo je kar nekaj govornikov, tudi sta ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, ki je spomenik tudi plačalo. Dogodek pa je odprl Zlatko z rapovsko poemo.

Spomenik so posvetili nezakonitemu izbrisu 25.671 ljudi, ki ga je slovenska država naredila 26. februarja 1992. V spomin na ta dogodek je Center Rog razpisal javni natečaj za postavitev spominskega obeležja.

Direktorica Centra Rog Renata Zamida je povedala, da so radi sprejeli in podprli predlog aktivistov izbrisanih, ki so se organizirali v društvo in so delovali na območju Roga več kot 15 let. Ti so skupaj z organizacijo Amnesty International Slovenija dali pobudo za Park izbrisanih, ljubljanski mestni svet pa je ta predlog potrdil. »Park izbrisanih je osem tisoč kvadratnih metrov velika površina, ki je v celoti dostopna javnosti. V njem je obeležje, za katerega smo v Centru Rog, prav tako na pobudo omenjenih, pred letom in pol izpeljali javni natečaj za pomnik, na katerega je prišlo osem predlogov. Strokovna komisija je soglasno izbrala idejno rešitev arhitekta in scenografa Aleksandra Vujovića, internetnega umetnika Vuka Ćosića ter oblikovalke in ekoaktivistke Irene Woelle.«

Po osamosvojitvi so tudi črko ć izbrisali iz priimkov v registru prebivalstva in jo zamenjali s trdim č. Avtorji spomenika so povedali, da je ta tipografski element meditativni instrument, namenjen igri, počitku in razmisleku o družbi. Izbrali so črko ć v fontu Times New Roman, ki jo navajajo kot font birokratskih dokumentov iz tega obdobja, kot pisavo izbrisa.

Minuta molka za žrtve izbrisa

»Kot je dejal Zlatko, so njegove besede hitrejše od pameti, v politiki pa se je temu dobro izogibati, zato sem si jih nekaj zapisala. Je pa simbolično, da smo se zbrali v prostoru, ki še ni dokončan, kajti tudi tragična zgodba o izbrisanih še ni končana. Za njo pa upamo, da bo kmalu končana. Izbrisani nosijo ime, vendar so to ljudje, ki so bili izbrisani, kar je zanikalo njihovo človečnost. Tega se moramo zavedati in preprečiti krivce, ki so se zgodile in danes z vso energijo poskrbeti, da jih popravimo, kjer jih še nismo. Njihova življenja je uničilo preprosto administrativno dejanje in jih za vedno zaznamovalo.

Ko sem se pozdravila z nekaterim od vas, sem v vaših očeh videla bolečino, ki si je ne znamo predstavljati. Naenkrat ste izgubili vse. Ne le pravice do bivanja v svoji domovini ter izgubo ekonomskih in socialnih pravic in v nekaterih primerih se je zgodil celo izgon iz države. Mnogi so izgubili družine, mnogi so žal obupali in si vzeli življenje,« je poudarila ministrica za pravosodje in prisotne pozvala naj z minuto molka počastijo spomin na žrtve izbrisa in kakor tudi na žrtve genocida, ki se dogaja na Bližnjem vzhodu.

Župan Zoran Janković je poudaril, da se ima zahvaliti svoji mami, da je družini takrat uredila status. Dolgoletni aktivist izbrisanih Irfan Beširević pa je povedal, da vsem zmagam navkljub, vsi izbrisani še niso uredili svojega položaja, da pa dva glavna krivca za tako kršenje človekovih pravic, Lojze Peterle in Igor Bavčar, nista nikoli odgovarjala.

Na otvoritvi so sodelovali tudi nekdanji Rogovci, ki so opozorili, da se je na območju Roga pred prenovo zgodil največji genocid kulture, za katerega je odgovoren župan Zoran Janković, ter imeli miren protestni shod.