Na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani, ki se s prenovo stavbe spreminja v Park izbrisanih, bo po 31 letih od izbrisa skoraj 26.000 ljudi iz registra stalnih prebivalcev stal spomenik po idejni zasnovi Vuka Ćosića, Aleksandra Vujovića in Irene Woelle. Postavljati so ga začeli danes, odkritje pa bo jutri. Celoten kompleks Rog se odpira v četrtek.

Jutri bodo v Centru Rog odprli Park izbrisanih in odkrili spomenik njim v spomin. Na prireditvi bosta poleg predstavnikov izbrisanih  med drugim  spregovorila ministrica za pravosodje  Dominika Švarc Pipan in ljubljanski župan Zoran Janković. 

Spomenik ima obliko  črke ć, ki ponazarja, da so bili tarča nezakonitega brisanja ljudje, povezani z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kjer poznajo to črko  in je pogosto tudi del priimkov.

Črko ć so po osamosvojitvi izbrisali iz priimkov v registru prebivalstva in jo zamenjali s trdim č. Kot so dejali avtorji spomenika, bo ta hkrati tipografski meditativni instrument, namenjen igri, počitku in razmisleku o družbi.

V enem od pomožnih objektov nekdanjega kompleksa Rog je skoraj dve desetletji delovala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, pobudo za Park izbrisanih, kot ga je občina že poimenovala z odlokom mestnega sveta, pa so vložili skupaj z organizacijo Amnesty International Slovenija.

Spomenik črka, ki bo opominjal na 25.671 izbrisanih

Kot so zapisali v vabilu na jutrišnje odkritje spomenika, si skupaj z drugimi, zlasti  organizacijami izbrisanih, prizadevajo za »popravo krivic, storjenih izbrisanim, in za to, da bi z ohranjanjem spomina preprečili, da se kaj takega še kdaj ponovi. Zato je pomembno, da o izbrisu ne molčimo, ampak ga vnesemo v kurikulum šol, v redno spominjanje na ravni politike in s poimenovanji ulic, trgov in drugih javnih mest v javni prostor.«

Za spomenik, posvečen nezakonitemu izbrisu 25.671 ljudi, med njimi 5630 otrok, iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, kar so slovenske oblasti storile 26. februarja 1992, je Center Rog razpisal javni natečaj. Prispelo je dvanajst idejnih predlogov, devetčlansko strokovno komisijo pa je najbolj prepričala idejna rešitev arhitekta in scenografa Aleksandra Vujovića, internetnega umetnika Vuka Ćosića ter oblikovalke in ekoaktivistke Irene Woelle, smo poročali v Delu.

Črko ć so izbrali iz fonta Times New Roman, ki jo navajajo kot font birokratskih dokumentov in tega obdobja, kot pisavo izbrisa.