Je Janša vzrok za kitajski kibernetski napad?

Odbor DZ za zunanjo politiko je danes zaprtimi vrati razpravljal o kibernetskem napadu na zunanje ministrstvo. Seja je bila sklicana na predlog Anžeta Logarja (SDS), po koncu pa so se udeleženci zaradi obravnave tajnih podatkov zavili v molk. Kot danes poročata portala 24ur in N1, naj bi kibernetski napad trajal že vsaj od marca 2022.

Kibernetski napad na ministrstvo za zunanje zadeve

Seje, ki jo je vodil podpredsednik odbora Dušan Stojanovič (Svoboda), se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki ob odhodu iz parlamenta ni dala izjave, prav tako na vprašanja novinarjev ni želel odgovarjati poslanec in nekdanji zunanji minister Logar.

Ta je sicer sredi aprila na seji odbora kibernetski napad označil za »največji vdor v informacijsko strukturo resorja, ki je državotvoren«, zanimalo pa ga je tudi, ali je ministrstvo na pogovor poklicalo kitajskega veleposlanika in zakaj nekaj dni po odkritju napada še ni bila sklicana seja sveta za nacionalno varnost.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so v začetku aprila sporočili, da so bili tarča kibernetskega napada. Kot je takrat pojasnila Fajon, naj bi šlo za kibernetski napad iz tretje države, »ki očitno traja že dalj časa«. Po njenih besedah so bila napadena zunanja ministrstva in diplomatske mreže večine članic EU. Sredi aprila pa so nato mediji poročali, da naj bi napad izvedli kitajski hekerji, ki so jih zanimali samo dokumenti, povezani s Kitajsko in slovensko politiko do Kitajske.

Kot danes poroča portal 24ur, naj bi preiskovalci našli ohranjen zapis na strežniku ministrstva za javno upravo, ki kaže, da naj bi napad trajal že vsaj od marca 2022, torej še iz časa ministrovanja Anžeta Logarja. Začetek kitajskega kibernetskega napada pa je, kot vse kaže, mogoče iskati v času izjav nekdanjega premiera Janeza Janše o Tajvanu.

Anže Logar ob izjavi pred drugim krogom predsedniških volitev. FOTO: Borut Zivulovic/Reuters

Janša je januarja lani za indijsko televizijo Doordarshan med drugim razkril, da s Tajvanom potekajo pogovori o izmenjavi predstavništev. Hkrati je bil zelo kritičen do Kitajske, ker se je ostro odzvala na odločitev Litve, da odpre svoje diplomatsko predstavništvo v Taipeiju in dopusti tajvansko v Vilniusu.

Podrobnejše ugotovitve iz poročila o napadu uradno sicer še niso znane, a bi morali na ministrstvu v času Logarja že oktobra 2021 vzpostaviti resnejšo obrambo pred možnostjo kibernetskih napadov, vendar se to naj ne bi zgodilo.

Tedanji minister Logar bi moral sistem zaščititi pred kibernetskimi napadi drugih držav, a je bilo ministrstvo za primer kibernetskega napada popolnoma nepripravljeno. S primerom kitajskega vdora se že ukvarja inšpektorat, ki po informacijah 24ur ugotavlja podobno katastrofalno stanje, polno pomanjkljivosti, kot ga je zaznal po napadu na upravo za zaščito in reševanje.

Vendar pa naj bi bil po poročanju obeh portalov napad na zunanje ministrstvo z izsiljevalskim virusom skupine Vixen panda (APT15) precej bolj resen. Mediji so poročali, da naj bi organizirana skupina, ki naj bi stala za napadom, njene povezave pa segajo do Kitajske, že več mesecev dostopala do podatkov s strežnikov slovenskega ministrstva in diplomatske mreže in imela po nekaterih informacijah dostop tudi do depeš, ki so jih diplomati pošiljali prek internih kanalov na ministrstva.