V nadaljevanju preberite:

Tri ankete in troje rezultatov merjenja javnega mnenja prek različnih agencij v minulem tednu. Različne so napovedi o številu mandatov in o volilni udeležbi. Po Ninamedii za Dnevnik je ocena volilne udeležbe 33-odstotna, po Mediani za Delo 39-odstotna, po anketi agencije Parsifal za Nova24 pa naj bi se evropskih volitev zagotovo udeležilo 45,6 odstotka anketirancev. Zakaj takšna odstopanja?

Ankete postajajo (tudi) sredstvo oblikovanja javnega mnenja. Za različne rezultate so lahko kriva sugestibilna vprašanja. Sogovorniki s področja javnomnenjskih raziskav pa navajajo tudi naslednjo težavo: nekateri respondenti iz levega in desnega političnega spektra ne želijo odgovarjati na anketna vprašanja določenih agencij. Tako se anketam jemlje del kredibilnosti, saj se manko respondentov, podpornikov določene politične opcije, ne da popraviti s tako imenovanim uravnoteževanjem, torej popravljanjem deleža odgovorov za posamezno politično stranko.

Zato se lahko zgodi polom anketnih napovedi, kot se je na primer pred petimi leti – različni merilci javnega razpoloženja so v svojih anketah zgrešili oziroma je bil rezultat volitev precej drugačen od tistega, ki bi ga lahko pričakovali na temelju anket pred volitvami. Objavljamo primerjave.