Ob stoti obletnici priključitve Libelič poziv k preseganju delitev

Stota obletnica priključitve Libelič, kraja, ki bi v skladu z izidom koroškega plebiscita moral spadati pod Avstrijo, a se je uspel upreti toku zgodovine in se leta 1922 priključiti matični domovini, je sovpadla s časom, ko Evropa v Ukrajini podoživlja poskuse nasilnega spreminjanja meja. Na to je med nastopom na osrednji prireditvi, s katero so na Koroškem danes počastili dogodke izpred sto let, opozoril tudi predsednik republike Borut Pahor ter ostro obsodil rusko aneksijo štirih ukrajinskih pokrajin.

»Ne priznavamo in ne bomo priznali poskusa Rusije za aneksijo ukrajinskega teritorija. Z našimi prijatelji, partnerji in zavezniki se bomo posvetovali, kako naj skupno še naprej pomagamo Ukrajini v pravičnem boju. Naša enotnost glede tega je tudi za nas življenjskega pomena,« je poudaril predsednik, ki je s tem tudi izkoristil priložnost za poziv k preseganju političnih delitev v Sloveniji.

»Nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost, vendar če bi se proti naši volji zgodilo karkoli takega, kar bi nas utegnilo ogrožati, si moramo kot narodna in državljanska skupnost zapomniti samo eno stvar, eno samo našo zgodovinsko izkušnjo. Med seboj moramo kljub razlikam med nami sodelovati in biti v odločilnih trenutkih enotni,« je bil jasen Pahor, ki meni, da sedanja politična razhajanja in razlike Slovencev nikakor ne bremenijo do te mere, da tega ne bi bili sposobni. »Od tod kljub dolžnim skrbem izvira moje veliko upanje glede prihodnosti nas, naših otrok in njih otrok.«

Odločilni trenutki so se za Libeliče, kraj z nekaj več kot dvesto prebivalci v občini Dravograd, odvili po letu 1920, ko se vaščani niso želeli sprijazniti z izidom koroškega plebiscita in so z različnimi prizadevanji, med drugim tudi s prestavljanjem mejnih kamnov, uspeli doseči, da se je vas dve leti kasneje združila z matično domovino.

Desetdnevno praznovanje

Obeleževanje obletnice priključitve se je v Libeličah pričelo sredi septembra in skupno trajalo deset dni. »Ob praznovanju 100-letnice smo se v vasi začeli pogovarjati pred dobrim letom in kmalu ugotovili, da si ta dogodek zasluži prav posebno praznovanje. V zgodbo Libeliče 100 let pozneje smo se povezali prav vsi vaščani, naša društva in druge ustanove, saj želimo vrednote, ki smo jih podedovali od svojih prednikov posredovati mlajšim rodovom,« je za Delo pojasnil predsednik sveta krajevne skupnosti Libeliče Jože Pšeničnik.

Biti del zgodbe o posebnih, trmastih in upornih Libeličah v človeku po njegovih besedah vzbuja prav poseben občutek. »Prebivalci se zavedamo, kako pomembna je naša jezikovna in kulturna dediščina, zato jo s ponosom prenašamo naprej.«

Vaščani Libelič se leta 1920 niso želeli sprijazniti z izidom referenduma. Foto: Igor Mali/Delo

Dogodki izpred sto let po mnenju mnogih presegajo lokalno okolje in nosijo širši pomen tudi za idejo slovenstva. »Zagotovo je zgodba vredna obeležitve na državni ravni, kot to praznujejo naši primorski in prekmurski Slovenci, saj bi v današnjem raztresenem in od domoljubja odmaknjenem času prav vsak Slovenec moral vedeti, da se s trdno voljo, povezanostjo in ljubeznijo do maternega jezika in naroda da premikati meje,« je prepričan Pšeničnik.

S podobnim poudarkom je vlogo tega koroškega kraja v slovenski zgodovini povzel tudi predsednik Pahor. Na Libeliče po njegovih besedah niso ponosni samo Korošci, ampak vsa Slovenija. »So prepričljiva ilustracija našega nacionalnega zavedanja in neomajnosti, da uveljavimo svoja pravična stremljenja,« je še dejal na današnji prireditvi.