NSi z novimi pristopi lovi Virantove volivce

Ljubljana – V NSi iščejo partnerje za sklenitev novega nacionalnega konsenza – prehoda v digitalizacijo. K prevzemu koordinacijsko-promotorske vloge nagovarjajo predsednika republike Boruta Pahorja. Za začetek ga naprošajo za organizacijo posveta parlamentarnih strank, čemur je predsednik naklonjen.

Po osamosvojitvi ter vstopu v EU in Nato je čas za nov nacionalni konsenz, ki pa ga ne bo mogoče izpeljati, če ga privatizira samo ena stranka, so prepričani v NSi. Zato upajo, da bo organizacijske vajeti prevzel Pahor, ki meni, da bi bil politični pospešek digitalizaciji Slovenije koristen. Pred štirimi leti je zato gostil konferenco s takšno tematiko, a je minila brez političnih predstavnikov. V tem mandatu je na posvete začel vabiti stranke, kar se je po njegovih besedah izkazalo za koristno.

»Predsednik je zato naklonjen razmisleku o posvetu glede tega vprašanja, na katerem bi sodelovali tudi visoki predstavniki vlade, državnega zbora in parlamentarnih strank. To bi bila priložnost, da bi se posvetovali o morebitnih nadaljnjih korakih glede skupnega sodelovanja o tem pomembnem izzivu,« so v njegovem uradu včeraj pojasnili za Delo.

Nad predsodke

Po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe je bila Slovenija lani tik pod povprečjem EU, je bilo večkrat slišati na sobotni programski konferenci NSi. Zanje je posebno moteče, da celotna država še ni pokrita s širokopasovnim spletom, da ima nespodbudno davčno politiko ter da je preveč administrativnih obremenitev in čakanja pred uradniškimi okenci. »Z moderno tehnologijo lahko naredimo preskok na področjih, na katerih imamo težave, denimo v zdravstvu,« je povedal prvi mož stranke Matej Tonin. Prav tako lahko vsesplošna digitalizacija zmanjša korupcijo.

Žiga Turk, simpatizer NSi, ki se je maja na njeni listi potegoval za mesto v evropskem parlamentu, je dodal, da je stranka »skozi svoje krščansko izhodišče idealno pozicionirana, da lahko pripomore k digitalnemu preboju, ga oplemeniti in poveže z zelenim prebojem«. Medtem Rok Čakš, politični analitik in urednik portala Domovina.je, ocenjuje, da želi stranka s postavljanjem takšnih vprašanj nadgraditi volilno bazo predvsem z ljudmi, ki so pasivizirani, jih ne zanimajo politične zdrahe ali spori glede preteklosti, ampak problemi tukaj in zdaj ter problemi bližnje prihodnosti.

»Stranka želi uspešneje nagovoriti volivce, ki so potencial, s katerim bi lahko povečala svojih sedem odstotkov podpore. Ta skupina je imela do NSi določene predsodke. Blizu ji je bil njen program, a je niso volili, ker je sodila v tako imenovano krščansko konservativno cerkveno sfero. Zdaj upajo, da bodo z umeščanjem v sredino in novimi pristopi te predsodke presegli.«

Čim več ljudi na volišča

Ob nagovarjanju odsotnih volivcev bi kakšen glas lahko odškrnili tudi SMC, če jo bo res prevzel Zdravko Počivalšek, ki bi tako kot oni poskušal nagovoriti podjetniški sektor. Lahko bi prišlo do spopada za del sredinske baze, a cilj NSi ni kraja glasov drugih strank, ampak vrnitev ljudi na volišče, pravi Čakš. Seveda morajo pri tem obdržati svojo jedrno bazo, dodaja. V njegovih očeh so pasivizirani volivci tisti, ki so nekoč že volili desno sredino, denimo Državljansko listo Gregorja Viranta ali SLS, ko jo je še vodil Radovan Žerjav.

Gre za bazo, ki ima morda nekatere predsodke, a nikogar a priori ne zavrača. Na vlak digitalizacije so se v sredo vkrcali tudi v SDS, kjer so izdali dvostransko resolucijo s predlogi vladi; pri tem ji priporočajo, naj digitalizacijo umesti med prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021.