Na intenzivni negi večinoma osebe, ki bi že lahko bile cepljene

Po podatkih sledilnika Covid-19 so v nedeljo opravili 1504 PCR testov, od tega je bilo 113 pozitivnih. Hitrih testov so opravili 7399. Hospitaliziranih je 408 ljudi, od tega na intenzivni negi 120.

Dodatne podrobnosti o aktualnem stanju sta na današnji novinarski konferenci predstavila dr. Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, in dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo v Ljubljani.



Epidemiološke razmere se v državi še naprej izboljšujejo. Število okuženih v Sloveniji upada, znižuje se tudi 14-dnevno povprečje okužb. Devet statističnih regij je obarvanih rumeno, Primorsko-notranjska regija je obarvana oranžno, medtem pa je Koroška obarvana zeleno.
 

Na intenzivni negi so 50-letniki

Tudi Mateja Logar je današnjo konferenco začela s spodbudnimi trendi na novo okuženih, tudi število na novo sprejetih v bolnišnico je ugodno. Kljub temu Logarjeva opozarja pred nevarnostjo bolezni covid-19: »Več kot ena tretjina vseh bolnikov, ki so v bolnišnicah, je na enotah za intenzivno hospitalizacijo. Gre za osebe, ki so stare več kot 50 let in bi lahko bile že cepljeni,« razlaga Logarjeva, ki obenem poziva, naj vsak posameznik, ki ima možnost cepljenja, to tudi izkoristi.

Logarjeva je v navezavi s cepljenjem povedala, da s tem zaščijo sebe in družinske člane, hkrati pa tako znižujemo število aktivnih primerov. Vodja strokovne skupine pri Ministrstvu za zdravje je opozorila pred tem, da bi nas umirjanje epidemije uspavalo. Kot pravi, moramo še naprej izvajati cepljenje, prebivalci pa ne smejo čakati na jesen, kajti takšno razmišljanje je lahko nevarno.

Virusa je trenutno v populaciji bistveno več, kot ga je bilo pred letom dni - takrat je bilo takšnega časa v bolnišnici 36 oseb.

Logarjeva se je dotaknila tudi sproščanja ukrepov in modela PCT, ki je po njenih besedah v zadnjih dneh dvignil kar precej prahu. »Ta model se pojavlja po vseh evropskih državah. Moramo se zavedati, da s tem modelom lahko nekatere dejavnosti sproščamo hitreje, kot bi jih sicer. Če ne bi uvedli modela PCT, ne bi mogli odpreti kulturnih in športnih prireditev, glede na to, v kateri fazi epidemije smo,« je jasna Logarjeva. Ob tem Logarjeva še dodaja, da ne gre za diskriminatorno stanje, saj se vsak lahko odloči, ali se bo testiral ali bo opravil cepljenje. Po njenem mnenju je sicer nekoliko lažje opraviti cepljenje.
 

Prva zdravila proti covidu leta 2022

Na novinarski konferenci je aktualne podatke o razvoju cepiv in zdravil predstavil tudi Borut Štrukelj. Ta je začel nekoliko drugače kot običajno in predstavil novosti zdravil prito bolezni covid-19.

Po njegovih besedah je veliko vprašanj glede zdravila Ivermectin, ki sicer deluje proti zajedavcem. »Vprašanja so pogosto povezana s tem, ali lahko uporabimo to zdravilo kot nadomestno zdravljenje. Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska agencija za zdravila sta za zdaj nekoliko posodobili posvetovanje okoli tega in še vedno velja, da za samo zdravljenje to zdravilo ni primerno. Strokovnjaki sploh ne vemo, kakšen naj bi bil optimalen odmerek, je pa jasno, da zdravilo zmanjša delitev virusa. S tem vseeno ne moremo preprečiti okužbe, ob večjih odmerkih pa je sestavina močno toksična,« opozarja Štrukelj.

Štrukelj je navedel, da sta Češka in Slovaška dovolili pogojno uporabo zdravila Ivermectin, a samo znotraj bolnišnic v Brnu in Pragi. Kot pravi, je zdravilo varno samo v rokah infektologov pa še takrat lahko pride do resnih zapletov.

Eno od odmevnih zdravil je Štrukelj navedel tudi Molnupiravir, ki spada v majhne sintezne molekule. Kot pravi, to zdravilo preprečuje, da bi virus sintetiziral novo RNA kopijo, s tem pa prepreči delitev virusa in razširitev virusa v organizmu.

Kot zadnjo zdravilo je navedel potencialno biološko zdravilo Sotrovimap. Ta preprečuje, da bi se novi koronavirus vezal na človeške celice, vendar je daleč od tega, da bi bil nadomestek cepljenja. Zdravilo je vseeno v uporabi v resnih primeri, ko gre bolezen v zelo nevarno fazo, pravi Štrukelj. Ta obenem ocenjuje, da če bi zdravilo dobilo dovoljenje, bi lahko na tržišče prišlo novembra ali decembra tega leta.

Kljub temu je večja verjetno, da bodo tisti, ki čakajo na zdravila, namesto da bi se cepili, čakali še nekaj časa. Prva zdravila bi lahko bila na tržišča na začetku januarja 2022.
 

Kmalu na voljo tudi klasična cepiva

Kar zadeva razvoj novih cepiv, pa je Štrukelj navedel, da je trenutno v tretji fazi razvoja 24 cepiv. Pri nas v kratkem pričakuje predvsem Curevac, ki je cepivo podobno Pfizerju in Moderni. V letu 2021 bi lahko naredili 30 milijonov odmerka tega cepiva, ker pa gre za manjše nemško podjetje, so se na področju proizvodnje povezali z Novartisom, Bayerom ter Glaxom.



Vselej aktualno je tudi cepivo Sputnik V, je povedal Štrukelj. Gre za cepivo, ki je izjemno podobno cepivu Astrazenece in Janssen, vendar ima nekoliko večjo učinkovitost, saj je sestavljen iz dveh vektorskih osnov oziroma dveh adenovirusov. Šturkelj pravi, da se je inšpekcijska skupina Evropske agencije za zdravila minuli petek vrnila iz Rusije, kjer so opravljali inšpekcijske postopke, da bi Sputnik lahko bil na razpolago v juniju. O tem za zdaj ni veliko podatkov, izpostavlja Štrukelj.

Je pa Štrukelj podal še nekaj podatkov v zvezi s klasičnimi cepivi proti okužbam z novim koronavirusom. Ta bodo verjetno na voljo že v juniju.

Hkrati Štrukelj navaja še zadnje podatke učinkovitosti cepiv; V ZDA je od 170 milijonov, ki so se cepili z enim ali dvema odmerkoma, zbolelo le 9.760 oseb. Razmerje oseb, ki zbolijo kljub prejemu cepiva, je torej 1 na 10.000 cepljenih, kar nam pove veliko o učinkovitosti cepiv, je zaključil Štrukelj.