O cepivih razpravljamo kot o pivu

Javnomnenjske ankete izkazujejo naraščanje zaupanja v cepljenje. Če bi se po raziskavi Mediane decembra cepilo 33 odstotkov vprašanih, bi se jih po zadnji, marčni, že 53 odstotkov. Velika večina bi bila najraje cepljena s cepivom podjetja Pfizer-Biontech, a za zdaj cepiv še ni mogoče izbirati. In katera preferirajo strokovnjaki?

»Dokler ne bomo imeli na razpolago dovolj različnih cepiv, je vsako cepivo, ki pridobi od Evropske agencije za zdravila (Ema) dovoljenje za promet, dobro, varno in učinkovito, zato sam absolutno ne dajem prednosti nobenemu od cepiv AstraZeneca, Moderna, Pfizer-Biontech in Johnson & Johnson,« je jasen Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. Če pa bi se v prihodnosti zgodilo, da bi se morali proti virusu sars-cov-2 in njegovim različicam večkrat cepiti, bi sogovornik predlagal izbiro vsakič drugega tipa cepiva. »Če se zdaj cepimo z dvema odmerkoma DNK-cepiva, predlagam, da bi se v jesensko-zimskem času cepili z dvema odmerkoma RNK-cepiva (torej, enkrat DNK, drugič RNK), a upamo, da sezonskega cepljenja ne bo. Sicer bomo priča podobni situaciji, kot je zdaj cepljenje proti sezonski gripi.«

Ključno čimprejšnje cepljenje

Roman Jerala s Kemijskega inštituta pa pojasnjuje, da smo v položaju, ko o cepivih razpravljamo kot o potrošnih produktih ali znamkah, podobno kot če bi razpravljali o pivu Union ali Laško, čeprav skoraj nihče ne ve, s katerim cepivom je bil, na primer, cepljen proti gripi.

Dokler ne moremo izbirati med cepivi, je po njegovem mnenju ključno predvsem to, da se cepimo čim prej, ker je tveganje povezano s starostjo, zato je treba čim prej zaščititi vsaj starejše od 50 let in še posebno tiste med 65. in 75. letom, ki so se znašli v luknji zaradi intervencije z uvedbo prioritetnih skupin. »Vsa cepiva dobro zaščitijo pred hujšim potekom bolezni in vsa odobrena cepiva so varna, zato je bolje, da se cepimo zdaj ali čim prej, čeprav s cepivom, ki je pokazalo nekoliko slabšo zaščito pred blažjo boleznijo, kot čez pol leta s cepivom, ki bi pokazalo boljšo zaščito,« je pojasnil Jerala.

Meni, da bi bilo smiselno, da bi cepivo Johnson&Johnson, ki je bilo edino testirano kot en sam odmerek, namenili predvsem prebolevnikom, za katere več študij kaže, da jih dobro zaščiti en sam odmerek. Ne glede na rezultate testiranja, kjer je že en sam odmerek dobro zaščitil s tem cepivom pa po njegovem ni dvoma, da sta dva odmerka bolj učinkovita. »Že prvi odmerek vseh cepiv omogoči delno zaščito, zato je trimesečni razmak med odmerkoma cepiva Astra Zeneca zelo dobrodošel, da se čim prej z vsaj enim odmerkom zaščiti čim več ljudi. Za cepivi Pfizer in Moderna se uporablja razmak 3 tednov, čeprav Ema dovoljuje do 6 tednov, kar bi morda lahko uveljavili za čas teh nekaj mesecev dokler ne bo na voljo dovolj cepiva, vsaj npr. za mlajše od 70 let, da je čim več prebivalcev Slovenije deležnih vsaj delne zaščite. Rezultati iz Škotske so celo pokazali, da je zaščita z enim samim odmerkom celo rasla do 5 tednov po prvem odmerku.«
 

Zaupanje

Iz anketiranja, ki ga je za Delo opravila agencija Mediana na vzorcu 502 oseb je razvidno, da bi se 48 odstotkov anketirancev, ki so odgovorili, da bi se gotovo cepili, odločilo za cepivo Pfizer-Biontech, 12 odstotkov za Johnson & Johnson, 11 odstotkov jih zaupa AstraZeneci, 10 odstotkov pa Moderni.



Zanimiv je nekoliko drugačen vrstni red, ko so posameznike vprašali, s katerim cepivom bi se želeli cepiti, kot pri vprašanju, kateremu cepivu najbolj zaupajo: Johnson & Johnson je s petega mesta prišel na drugo mesto, AstraZeneca je s tretjega mesta prišla na peto mesto, Sputnik V je z drugega mesta prišel na četrto mesto, Moderna je s četrtega mesta prišla na tretje mesto, Pfizer-Biontech pa je v obeh primerih na prvem mestu.

Zaupanje v cepiva po Štrukljevem mnenju navadno temelji na poznavanju farmacevtskih in biotehnoloških družb, prav tako posameznik zaupanje gradi na verodostojnih in neodvisnih informacijah za posamezno cepivo, če so take informacije dostopne. Iz ankete Mediane je po njegovem mnenju zanimiv vpliv prepoznavnosti imena družbe Pfizer, saj je cepivo Pfizer-Biontech zelo podobno cepivu Moderna (gre za cepivi RNK, narejeni z zelo podobno tehnologijo) in bi sam obe cepivi uvrstil na isto mesto. »Zaradi vpliva proticepilskih skupin in širjenja teorij zarot, še bolj pa zaradi zamude pri dobavi cepiva AstraZenece in pretiranem poudarjanju odstotka učinkovitosti kot tudi nekoliko močnejšega odziva organizma po cepljenju, je uvrstitev cepiva AstraZeneca glede na željo posameznika za cepljenje, razumljiva,« je dejal Štrukelj.



Jerala se strinja, da največji delež zaupanja v cepivo Pfizer-Biontech ni presenetljiv, saj se je zelo dobro izkazalo v kliničnih testih, v Slovenijo je prišlo najprej in s tem cepivom ni povezanih negativnih novic kot v primeru AstraZenece. Po drugi strani je, kot navaja že Štrukelj, cepivu Pfizer-Biontech po vseh parametrih enakovredno cepivo Moderna, ki je v Sloveniji prisotno v zelo majhnih količinah, kar je po besedah Jerale najbrž vzrok za slabšo prepoznavnost: »Ni dvoma, da sta ti dve cepivi pokazali boljše rezultate v kliničnem testiranju, kot ostala.«