Novelirani zakon o osnovni šoli sprejet

Poslanci so s 46 glasovi za in 24 glasovi proti sprejeli novelo zakona o osnovni šoli. Za so glasovali v Svobodi, SD in Levici, proti pa so bili v opozicijskih SDS in NSi. Poslanci so na današnji seji sprejeli tudi dopolnilo koalicijskih strank glede doseganja ciljev v okviru razširjenega programa v osnovnih šolah.

Prenovljeni zakon o osnovni šoli prinaša obvezni tuji jezik za prvošolce in nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce. Določa tudi, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa.

Novela prenavlja tudi koncept razširjenega programa v osnovnih šolah in vključevanja otrok priseljencev v obvezni program ter dviguje število predmetnih izpitov za šolajoče na domu.

Poslanci so na današnji izredni seji sprejeli dopolnilo Svobode, SD in Levice, kjer so predlagali, da bo zavod za šolstvo strokovno spremljal izvajanje in doseganje ciljev razširjenega programa. O tem bo letno poročal ministrstvu in strokovnemu svetu za splošno izobraževanje, minister pa bo na podlagi tega lahko predlagal programske in zakonske spremembe.

Največ razprave o NPZ in obveznem drugem tujem jeziku

Poslanci pa niso sprejeli dopolnila NSi, kjer so predlagali, da je za učence zasebnih osnovnih šol in osnovnih šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, tretji predmet pri NPZ v 9. razredu prvi tuji jezik. Predlagali so še, da za omenjene osnovne šole NPZ v 3. in 6. razredu ne bi bil obvezen, saj bi to bistveno poseglo v način dela teh osnovnih šol.

Poslanec Damijan Zrim (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin izpostavil, da novela vsebuje tako pozitivne kot negativne rešitve. Med dobrimi je navedel obvezni prvi tuji jezik v prvem razredu in prenovljeni koncept razširjenega programa. Ne strinjajo pa se denimo s spremembami na področju izobraževanja na domu in obveznim NPZ za tretješolce.

Poslanka Tatjana Greif (Levica) je poudarila, da je med pomembnejšimi spremembami tudi določba, ki ureja izvajanje pouka znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v osnovnih šolah. Zelo pomembna je po njenem mnenju tudi reforma izobraževanja na domu. »Izobraževanje mora biti izključno v korist otroku in ne kaprica staršev,« je poudarila.

Uspeh na NPZ v 9. razredu je lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff

Poslanka Katarina Štravs (Svoboda) je dejala, da je cilj novele ohranjanje in izboljšanje osnovnošolskega izobraževanja. Poudarila je, da gre za »prvi in pomemben korak k reformi šolskega sistema«.

Poslanka Alenka Helbl (SDS) je dejala, da pozdravljajo uvedbo obveznega prvega tujega jezika v prvi razred osnovne šole. Poudarila pa je, da se v SDS med drugim ne strinjajo s spremembami na področju NPZ. S tem, ko dobiva NPZ možnost selektivne vlogo v 9. razredu, bodo v ospredju le ocene in točke. »Je merjenje znanja na način, ki ne izkazuje celostnega napredovanja in kompetenc 15-letnika, res primerno?« se je vprašala.

Poslanec Aleksander Reberšek (NSi) je dejal, da mora sodobni izobraževalni sistem vzpodbujati kompetence, kot so znanje, veščine in vrednote, zaradi česar so pričakovali bolj celovito reformo zakona, ne le nekaj popravkov, ki po njegovem prepričanju bolj ali manj omejujejo izobraževanje na domu in delovanje zasebnih šol ter predpisujejo obvezne NPZ. V NSi menijo, da bi morali v osnovnih šolah vzpodbujati uporabno znanje, ne faktografskega.

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je v obrazložitvi vladnega predloga novele poudarila, da ta prinaša rešitve, ki jih osnovna šola v tem času potrebuje. Ključni razlog za sprejetje zakona je po njenih besedah stalna potreba po posodabljanju šolskega sistema, ki se prilagaja zahtevam okolja in časa.