Neomejen dostop | že od 9,99€
Novela zakona o osnovni šoli je le še eno obravnavo oddaljena od sprejetja v parlamentu. Predlog med drugim prinaša nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu ter omogoča, da bi NPZ v devetem razredu upoštevali pri vpisu v srednjo šolo, uvaja obvezni tuji jezik v prvem razredu in zaostruje izobraževanje na domu. Poslanci so imeli na izredni seji največ pomislekov o NPZ v tretjem razredu, tudi koalicijska SD je pripravila amandma, ki pa ni bil sprejet.
Kot je poslancem razložil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, so se za obvezni NPZ tudi v tretjem razredu odločili, potem ko so mednarodne raziskave pokazale upad bralne pismenosti. Spomnil je, da to pravzaprav ni nobena novost, letos NPZ v tretjem razredu prostovoljno izvaja že več kot polovica osnovnih šol. »Gre za preverjanje osnovne bralne in matematične pismenosti, saj je zelo pomembno, da se otroci opismenijo do konca tretjega razreda. Prav ti otroci bodo v četrtem razredu udeleženi v mednarodni raziskavi Pirls, ki raziskuje in preiskuje bralno pismenost,« je dejal Felda.
V SDS so predlagali, da bi NPZ v tretjem razredu črtali, prav tako se ne strinjajo, da bi NPZ lahko upoštevali pri vpisu na srednje šole, ki imajo omejitev vpisa. »NPZ smo dodali selektivno vlogo, za kar ni primeren. Tu bo šlo spet za tek za točkami in ne za znanjem,« je dejala Alenka Helbl (SDS). Njena poslanska kolegica Alenka Jeraj je opozorila, da se bo zgodilo podobno kot z maturo: »Ko je moja mama hodila na Poljansko gimnazijo, so končali pouk 14 dni prej in so imeli tri tedne priprave na maturo, zdaj se pa cel četrti letnik s tem ukvarjajo. Enako se bo zgodilo tukaj.« Glede uvedbe NPZ v tretjem razredu pa je dejala, da podatke o bralni pismenosti že imamo iz raziskav: »Na koncu imamo sto in eno statistiko, s katero se nihče ne ukvarja in iz katere potem ni nič, obremenili bomo pa otroke, starše, vsi bodo spet napsihirani. Mislim, da je to popolnoma nepotrebno. Že v višjih razredih osnovne šole imamo NPZ, zakaj bomo devet let stare otroke obremenjevali?«
Državna sekretarka Janja Zupančič je spomnila na analizo državnega izpitnega centra (RIC), v kateri so ugotovili, da ima približno 60 odstotkov učiteljev pozitiven odnos do poskusnega preverjanja v tretjem razredu. Okoli 68 odstotkov pa se jih strinja, da bi bil NPZ smiseln in koristen, saj bi dal učencu in učitelju dodatno informacijo o učenčevem znanju, je še povedala Zupančičeva.
Robert Janev (Svoboda) je dejal, da spremembe NPZ za devetošolce potrebujemo, saj Gaussove krivulje zaradi zelo visokih ocen sploh ni več. Tako NPZ že zdaj marsikdaj odloča o tem, kdo bo dobil mesto v srednji šoli. Kot smo že pisali, so učence, ki so v tem šolskem letu dijaki prvega letnika, na podlagi dosežkov NPZ morali razvrstiti v 36 srednješolskih programih. Glede NPZ v tretjem razredu pa je Janev jasen: »Po novem bo obvezen, ampak že zdaj se je zanj odločilo 251 šol. Pa niti eden ni rekel nič čez to. Niti eden. Torej ne govorite, da je to ne vem kakšna obremenitev. Obremenitev je takrat, ko mi odrasli to naredimo za obremenitev.«
Podobno pravi predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič: »Če bo RIC to naredil tako, kot je narejeno zdaj, bo v redu. Je pa že imenovana tudi skupina ravnateljev, ki se bo s tem ukvarjala. Ta preizkus ima namreč formativno vlogo in dobimo zelo dobre povratne informacije. Če bomo kot družba iz tega naredili cirkus, bo pa problem.«
Če bo novela zakona sprejeta, bodo pri izobraževanju na domu spremembe, otroci bodo namreč morali opravljati izpite iz vseh obveznih predmetov. Kot je pojasnil minister, mora namreč učenec, ki se šola doma, pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, bodo pa prilagodili pravilnik o šolskem koledarju, tako da bo omogočal daljše obdobje za opravljanje izpitov. Da bo za učence prenaporno opraviti celo po 14, 15 ali 16 izpitov v le nekaj tednih, več kot na fakulteti, so opozarjali tudi poslanci. Predlog, da se število izpitov za učence, ki se izobražujejo na domu, ne bi spremenilo oziroma bi bilo manjše, so podali tako v SDS kot v SD, saj da bo to prehud stres in napor za otroke, vendar amandmaja nista bila sprejeta.
Vsi se zavedamo, da inflacija ocen slabo vpliva na izbor primernih kandidatov za srednje šole. Sedanji sistem je zato krivičen. Ravnatelji srednjih šol to potrjujejo. Na podlagi dela Delovne skupine za pripravo meril za vpis v šole z omejitvijo iz leta 2011–2014 lahko sklepamo, da z ustreznim upoštevanjem uspeha NPZ, lahko način vpisa izboljšamo.
Ustrezna kombinacija ocen in NPZ se je izkazala za relativno dobro napoved znanja učencev, kljub temu da NPZ temu ni primarno namenjen. Drži, da ne rešuje celostnega in kognitivnega dela ocenjevanja otroka, je pa trenutno manjše zlo, kot da pustimo sistem enak kot do zdaj. Potrebna bo kvalitetna izvedba, dodaten rok izvedbe in preprečitev morebitnih zlorab za pritisk na otroke ali učitelje. Predvsem pa želimo, da socialno ekonomski status ne bi vplival na rezultate NPZ. Da to prevečkrat vpliva na učence, je pokazala raziskava in tudi sami opažamo enako.
Minster Felda je tudi povedal, da se bo treba pogovarjati z ravnatelji srednjih šol ter drugimi strokovnjaki, da se bo lahko določilo, v kakšni meri se bo upošteval uspeh in NPZ dosežek. To bi bilo dobro narediti na podlagi simulacij, pilotnega projekt ipd.
Razprava na temo uvedbe NPZ v 3. razred je bila široka. Mnogo je napačnih predstav med politiki, učitelji in starši glede namena in načina izvedbe NPZ. Iz nepoznavanja se rodi upor. Nam so predstavili NPZ v 3. razredu kot formativno spremljanje, preko prepoznavanja lažjih vsebin, povezovanja stvari, nadaljevanje vzorcev. Nekaj, kar bi bilo vsakemu otroku domače, preprosto. Na ta način bi zaznali primanjkljaj pri otroku že zgodaj in mu pomagali na ustrezen način, da do 6. razreda napreduje. Seveda pa je to izredno pomembno od načina izvedbe tega preverjanja. Če se to izvede na letom primeren način, upoštevajoč vsa pravila, otroci tega ne bi smeli zaznati kot dodaten stres ali obremenitev. Tu je tudi velika odgovornost na nas starših, da iz tega ne delamo težav, stresa … Na šolah pa, da sistema ne izkoriščajo za pritisk ali oceno uspešnosti učitelja ali za kakšen drug sporen namen. Trenutno pa NPZ pogosto deluje kot ‘pok štartne pištolice’ za tekmovanje in primerjanje, kot se je izrazil en od staršev.
V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) že leta zagovarjamo spremljanje kakovosti po zgledu tujine, kar mnogi domači akademiki zavračajo. NPZ vidimo kot tako spremljanje, kjer šola lahko izboljša učni proces, če uporabi NPZ kot ustrezno orodje - hkrati pa je treba spremljati izvedbo NPZ, da je ustrezno in kakovostno opravljena. Praksa po šolah trenutno ni taka, morda se z obveznostjo spremeni. Nesmiselno edino deluje, da je zakon prisilil tudi šole po posebnih pedagoških načelih v isti sistem. Hkrati so namreč tem šolam kritično posegli v predmetnik in prizadeli dolgoletno dobro prakso.
Šolanje na domu je kategorija, ki spada pod pluralnost šolstva, ki bogati prostor. Tako kot tudi zasebne šole, se tudi pri šolanju na domu lahko razvijajo primeri dobrih praks, ki se lahko prenesejo v javno šolstvo. Seveda pa tako kot pri zasebnih šolah, mora tudi tu obstajati ustrezno spremljanje kakovosti v dobro otroka, da ima otrok enake možnosti nadaljevanja šolanja, kot ostali otroci. V sam način izvedbe pa se težko vpletamo, saj ne poznamo podrobno delovanje. Na splošno za ZASSS zagovarja javno šolstvo, v čim večji meri za vse otroke.
Teme zakona o osnovni šoli smo spremljali med pripravo predloga skupaj z ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, kjer smo bili kot sogovornik in tako večjih težav s temi področji v ZASSS nimamo. Nas pa žalosti, kako pogosto stroko in prakso preglasijo interesi poslancev, ki pogosto niti ne preberejo argumentov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji