Nova generacija podjetnikov zahteva nov razvojni model Slovenije

V Ljubljani danes poteka predstavitev novega gospodarskointeresnega združenja Tehnološki forum. Podjetniki, ki so zaslužni za najuspešnejše poslovne zgodbe tega tisočletja (3FS, Silicon Gardens, Outfit7, Sportradar, Outbrain, Nicelabel, Jibe, Capital Genetics in mnogi drugi), so združili moči in pripravili strategijo ter ukrepe s ciljem nastanka novega razvojnega modela Slovenije.

Prepričani so, da se mora tehnološki sektor bistveno povečati, da bomo lahko ohranili oziroma izboljšali raven socialnih storitev ter pospešili razvojni preboj Slovenije. Svoje ukrepe utemeljujejo na natančno pripravljenih in neodvisnih analizah, ki med drugim kažejo, da je Slovenija  v obdobju 2000–2008 uspešno zmanjševala razvojni zaostanek za najnaprednejšimi državami, leta 2004 smo bili najbolj razvita nova članica EU, do danes pa sta nas Češka in Ciper že prehitela, Estonija in Litva pa nas bosta vsak čas. Pri tem poudarjajo, je bil leta 2000 estonski bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči dvakrat nižji od slovenskega.

Do leta 2040 moramo najti 2,5 milijarde evrov

Ker so demografski trendi neizbežni, to pomeni, da bo zaradi staranja prebivalstva potrebnih vedno več javnih izdatkov. »Po podatkih Urada za makroekonomske raziskave in razvoj smo leta 2019 za zdravstvo, pokojnine in dolgotrajno oskrbo namenili 16,9 odstotka BDP, do leta 2025 se bo to zvišalo na 17,6 odstotka, do leta 2030 na 18,7 odstotka in do leta 2040 na kar 22,3 odstotka BDP. Leta 2019 smo za te javne storitve namenili slabih 8,2 milijarde evrov, leta 2025 bomo potrebovali 350 milijonov evrov več, leta 2030 že skoraj milijardo več in leta 2040 že skoraj enajst milijard evrov več glede na BDP iz leta 2019.«

Slovenija mora do leta 2040 najti več kot 2,5 milijarde dodatnih evrov za financiranje zdravstva, pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe. FOTO: Igor Zaplatil/Delo

Slovenija mora torej do leta 2040 najti več kot 2,5 milijarde dodatnih evrov za financiranje zdravstva, pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe. Po njihovem prepričanju »ob trenutni strukturi slovenskega gospodarstva brez bistvenega znižanja življenjskega standarda prebivalcev tega ni mogoče doseči«. Kot pravijo, ta trend lahko že opazujemo, kajti kakovost javnega zdravstva je vse slabša, za hitro zdravstveno oskrbo je vse pogosteje treba plačati iz lastnega žepa, rast pokojnin stežka sledi inflaciji, dostop do storitev dolgotrajne oskrbe je slab.

Ob tem Tehnološki forum ne pozablja na temeljne vrednotne socialne države. Kot pravijo, smo bili »Slovenci vedno ponosni na našo solidarnost, na socialno državo, na družbeno enakost. Zaničljivo smo se ozirali proti Združenim državam, češ, kako si tam vreden le toliko, kot imaš pod palcem. A ko je človek bolan, se ne bo vprašal, ali je pravično, da si sam lahko plača zdravljenje, medtem ko si ga nekdo drug ne more.« Po njihovem mnenju se Slovenija približuje temu scenariju, če ne bo kot družba pripravljena ustvariti več. »Več izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo, ki jih je zaradi njihove kompleksnosti in unikatnosti mogoče dražje prodati.« To lahko po njihovem mnenju naredimo le z »bistvenim povečanjem visokotehnološkega sektorja, ki mora iti z roko v roki s povečanjem družbene pravičnosti.«

Kaj si želijo doseči?

Da bi to dosegli, potrebujemo državne spodbude za spremembo poslovnega okolja, kjer je ključno spodbujati uspeh z lastnim delom. Kot poudarjajo, slovenski davčni sistem ni pravičen. »Davčno preveč nagrajuje tiste, ki imajo veliko, in kaznuje tiste, ki si z lastnim delom šele poskušajo nekaj ustvariti. Slovenske plače so za okoli polovico bolj obremenjene s prispevki za socialno varstvo od evropskega povprečja. Davki na premoženje pa so pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi državami kar trikrat nižji.«

Predstavniki Tehnološkega foruma (od leve proti desni), Andraž Logar, Anže Voh Boštic, Anja Bergant,Gregor Rebolj in Andraž Tori. FOTO: Črt Piksi

Če bi imeli bolj stimulativno obdavčitev dela v obliki zamrznitve rasti prispevkov za socialno varstvo pri višjih plačah, bi to visokotehnološkim podjetjem omogočilo bolj uspešno konkuriranje pri pridobivanju visokousposobljenega kadra na globalnem trgu, prebivalcem Slovenije, ki si želijo uspeti z lastnim delom, pa višje plače, pravijo.

»Ni res, če znižamo obdavčitev treh povprečnih plač, da bomo pomagali bogatim. To niso bogati, to so delavci v visokotehnoloških podjetjih, tisti, ki so res bogati imajo druge vire prihodkov, ne plače. Ko govorimo o nižanju davkov, gledamo vpliv na celotno okolje. Zamrznitev plačevanja prispevkov pri 2,5- kratniku povprečne plače, bi državo stalo 258 milijona evrov, a to bi lahko dobili nazaj pri obdavčitvi luksuznih dobrin, recimo luksuznih stanovanj,« je dejal Anze Voh Boštic, strokovni vodja Tehnološkega foruma.

Poudarjajo tudi velik pomen zakonodajne ureditve solastništva zaposlenih v podjetjih, predvsem na področju opcijskega nagrajevanja. »Ta ukrep bo prinesel delitev dobička med zaposlene oziroma jim omogočil, da bodo tudi sami deležni sadov uspešnega poslovanja podjetja, v katerem delajo.«

»Delniške opcije za zaposlene so obdavčene prekmalu. Posameznik mora plačati davek, takoj ko dobi delnico, čeprav takrat delnica morda sploh ni vredna oz. je morda niti ne more prodati, zato si mora ta denar izposoditi. To je absurdno,« je dejal Voh Boštic.

Praksa iz tujine kaže tudi, da ima ta ukrep bistven vpliv na povišanje vlaganj tveganega kapitala v podjetja, kar bi povzročilo nastanek novih visokotehnoloških podjetij in mladim podjetnikom dalo večje možnosti za uspeh. »Ker je Slovenija pri investicijah tveganega kapitala na zadnjem mestu v EU, bi investicije lahko spodbudili z davčnimi spodbudami,« še pravijo.

Gregor Rebolj, soustanovitelj Silicon Gardens, je poudaril pomen delniških opcij za nadaljnjo investiranje. »Mnoga slovenska podjetja so iz svojih zaposlenih naredila milijonarje, Outfit7, Nicelabel, Sportradar in drugi. Ti novi milijonarji svoj denar vlagajo v druge perspektivne podjetniške zgodbe.  Ravno ti začetni vložki so kritični, z njimi moramo pomagati domačim podjetnikom, da kasneje postanejo zanimive za tuje vlagatelje.«

Takoj po osamosvojitvi se je država intenzivno digitalizirala, v zadnjih desetih letih pa smo na tem področju začeli zaostajati. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Sodelovanje z univerzami in zaposlovanje

Poleg tega poudarjajo tudi pomen celostnega razvoja kadrov, digitalizacije, debirokratizacije in izboljšanje splošnega poslovnega okolja. Izpostavljajo tudi pomen sodelovanja med gospodarstvom in univerzami, kajti obstajajo globoki tehnološki problemi, ki jih posamična zagonska podjetja ne morejo naslavljati, ker nimajo niti denarja niti dovolj ljudi, univerze pa to imajo. »Trenutno univerzitetni kader ni dovolj nagrajen za sodelovanje z gospodarstvom, zaradi česar zanj nima interesa. Država mora storiti vse, da bo spodbujala sodelovanje med gospodarstvom in univerzami, tudi na način, da univerzam in fakultetam oziroma njihovemu kadru omogoča ustanavljanje podjetij, ki bi razvila in tržila rešitve, ki izhajajo iz raziskovalnih dognanj univerze oziroma fakultete.«

Med ukrepi za debirokratizacijo je bistveno, pravijo, pospešiti postopke za zaposlitev tujca in čim bolj zmanjšati birokratsko breme zaposlitve. Kot je dejal Andraž Tori, soustanovitelj Zemante (zdaj Outbrain), smo za to, da smo postali evropski prvaki v košarki med drugim podeliti tudi eno državljanstvo. »Tudi na tehnološkem področju potrebujemo kadre iz tujine, da smo lahko prvaki. Najboljši košarkarji gredo v najboljše lige, če se sami odločajo. Tudi najboljši inženirji gredo v najboljša podjetja. Kot država moramo to razumeti in se odpreti.«

Med ukrepi iz tega področja tako predlagajo sheme digitalnega nomadstva, ki posameznikom z vsega sveta omogočajo, da zaprosijo za digitalno osebno izkaznico in dostopajo do e-storitev Slovenije, s čimer lahko poslujejo v državi, ne da bi morali dejansko tam tudi živeti.

Kot poudarjajo, zelo zaostajamo tudi na področju digitalizacije. »Takoj po osamosvojitvi se je država intenzivno digitalizirala, v zadnjih desetih letih pa smo na tem področju začeli zaostajati. Slovenija mora med drugim čim hitreje uvesti e-notarja, ki bo slovenskim podjetjem bistveno poenostavil poslovanje tako s tujimi vlagatelji kot z domačo javno upravo.«

Obenem predlagajo uveljavitev tako imenovane poenostavljene delniške družbe, ki bi bistveno zmanjšala birokratsko breme pri ustanavljanju novih zagonskih podjetij, omogočila lažje investiranje v takšna podjetja in lažjo udeležbo zaposlenih pri lastništvu oziroma dobičku teh podjetij.

Tehnološki forum je 19 podjetij ustanovilo septembra lani, da bi zagovarjali takšne ukrepe, ki bodo bistveno povečali visokotehnološki sektor v Sloveniji. S tem se bo povišala dodana vrednost gospodarstva, ustvarjena pa bodo tudi nova delovna mesta z nadpovprečnimi plačami, kar bo bistveno povečalo ekonomsko in socialno blaginjo v državi. Predsednik Tehnološkega foruma je Andraž Logar, soustanovitelj podjetja 3FS, ki med drugim za Ericson razvija IoT in rešitve v oblaku, iz podjetja pa je izšlo že kar nekaj drugih spinoffov.

Kot je poudaril na današnjem dogodku, »gre pri predstavljenih ukrepih za maraton in ne šprint. Naši rezultati bodo vidni čez 42 kilometrov.  Upam, da bomo z njimi ustvarili boljšo državo, bolj zeleno, varno, predvidljivo in ambiciozno.«

Dogodek so pospremili tako novinarji kot tudi poslanci in predstavniki državnih institucij.