Razpis za vpis v visokošolske študijske programe, ki bi moral biti objavljen danes, bosta jutri obravnavala pristojna vladna odbora, v četrtek pa predvidoma tudi vlada. Zamik objave razpisa je le eden od udarcev za maturante in javne visokošolske zavode. Ti so medtem z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 ostali tudi brez možnosti zaposlovanja na raziskovalnih projektih, čeprav so sredstva že zagotovljena.

Odločitev, da razpis ne bo objavljen, je prišla le nekaj dni po tem, ko je bil objavljen sklep ustavnega sodišča, ki je soglasno sklenilo, da se zadrži določba v šestem zakonskem paketu ukrepov za blažitev posledic epidemije glede podaljševanja akreditacij visokošolskim zavodom. Do končne odločitve ustavnega sodišča pa so prekinjeni tudi vsi postopki za podaljševanje akreditacij in postopki izredne evalvacije visokošolskih zavodov. Členu v zakonu je nasprotovala rektorska konferenca, Sviz in Levica sta opozarjala, da je izrazito v prid zasebni Novi univerzi, ki ima velike težave pri podaljšanju akreditacije.



Danijel Rebolj, nekdanji rektor mariborske univerze, ki je dal pobudo za oceno ustavnosti glede akreditacij, meni, da pri neobjavi razpisa ne gre za maščevanje zaradi sklepa ustavnega sodišča: »Dejstva kažejo, da gre za bolj sistematičen načrt, kako zasebno visoko šolstvo pripojiti na javne finance. Zasebne fakultete, ki se jih razpis ne tiče, imajo večinoma družboslovne smeri. Dodaten udarec za javne univerze je prepoved zaposlovanja tudi za projekte, kjer je denar že odobren.«
 

Amandma

Premier Janez Janša je dejal, da vlada predlaganega razpisa ni obravnavala, ker ga mora najprej obravnavati pristojni odbor in je to strateška odločitev. Prejšnja leta to ni bila praksa, v zadnjem letu pa je bila večina odločitev sprejeta neposredno na vladi. Zoper posege v visoko šolstvo, tako pri razpisu kot pri onemogočanju zaposlovanja na raziskovalnih projektih in zaposlovanju mladih raziskovalcev, s peticijo protestirajo številne članice akademske skupnosti, tudi vse tri javne univerze, sindikati, Študentska organizacija Slovenije in več kot sedem tisoč podpisnikov. V peticiji so zapisali, da »gre za nerazumne poteze, s katerimi sedanja izvršna oblast spodjeda sisteme, ki so eden od zgodovinskih temeljev Republike Slovenije«.



V akademski skupnosti so predlagali amandmaja k osmemu svežnju ukrepov glede razpisa in blokade zaposlovanja na raziskovalnih projektih. Predlagajo, da za razpis ne bi bilo potrebno soglasje vlade. Podobno je ta vlada storila že lani, ko je zaradi epidemije odpravila soglasje vlade k omejitvam vpisa na fakultete. Kot ugotavljajo v akademski skupnosti, je v razmerah, ki so še slabše kot lani, odprava soglasja vlade več kot smiselna in dodajajo, da je zaradi epidemije še težje predvideti, kakšen bo trg dela v prihodnje: »Državno načrtovanje v duhu usmerjenega izobraževanja in podobnih preteklih praks, pri čemer bi postavili enačaj med smerjo študija in zaposlitveno kariero, niti v času pred epidemijo ne bi bil ustrezen odgovor na spreminjajoče se razmere na trgu dela.« Tak amandma predlagajo v Levici, sopodpisali so ga v poslanskih skupinah LMŠ, SD in SAB.


 

Negotovost

Dijaki, ki so bili v zadnjih desetih mesecih le mesec in pol v šoli, pa čakajo. »Zmotilo nas je, da je bilo glede razpisa vse narejeno pod mizo. To je za nas psihični pritisk,« je dejal član gibanja Zahtevamo šolo. Dijaki se bodo v sredo pogovarjali z ministrico Simono Kustec, od katere bodo zahtevali čimprejšnje odprtje šol za maturante in prilagoditev šole na daljavo.

Ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja pa pravi, da je tako igranje z maturanti najmanj neodgovorno: »Prvi februar je dan, ko se z objavo razpisa začne konec srednje šole. Tem dijakom je bil odvzet maturantski izlet, maturantski ples, druženje, potem pa ti nekdo pove, da tvoje študijske smeri ne potrebujejo!«