Vrstniki so zelo pomembni za duševni razvoj otrok

Statistika Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) za lani je skrb vzbujajoča. Vse več mladostnikov v svojih stikih poroča o povečanju težav v družinah, psihičnih težavah, povečalo pa se je tudi število zlorab. Podatki, ki jih poslušamo v zadnjih tednih, opozarjajo, da bo treba okrepiti pomoč za otroke. Čakalna doba za kliničnega psihologa je zdaj od pol leta do enega leta, za pedopsihiatra okoli leto dni. Ključno je, da se otroci vrnejo v šole, ki so v sodobni družbi prevzele marsikatero nalogo družin.

Predsednica ZPMS Darja Groznik opozarja, da so izolacija, odmik od sovrstnikov, stiske staršev in njihova izguba zaposlitve vplivali na otroke, na njihov socialni in čustveni razvoj: »Mati treh otrok mi je zaupala, da se eden od njih zapira v kopalnico in od tam opravlja šolske obveznosti, ker ima samo tam mir. Poznam družino v enosobnem stanovanju, kjer se otroka šolata na daljavo, oče je bolan, mati dela v treh izmenah. To so konkretne družine s konkretnimi problemi in izzivi. Otroci pogosto nimajo niti malo svoje intime, od koder bi, na primer, lahko poklicali prijatelja in poklepetali z njim. Niti Tom telefona niso mogli poklicati, saj se niso mogli nikamor umakniti, računalnik pa so si delili s sorojenci.«

Na ZPMS ugotavljajo, da je lani na Tom telefon poklicalo za 14 odstotkov več otrok zaradi nespečnosti, strahu, otožnosti, občutka, da jih nihče ne mara. Šest odstotkov več otrok je povedalo, da razmišljajo, da nočejo več živeti, sedem odstotkov več pa jih je poklicalo, da doživljajo nasilje. Groznikova še odgovarja, da se je v absolutnih številkah najbolj povečalo število kontaktov: »Takšnih, v katerih mladostniki poročajo o psihičnih težavah, je bilo 33 odstotkov več kot v povprečju zadnjih petih let. Kontaktov, v katerih mladostniki poročajo o mislih na samomor, pa je bilo lani 72 odstotkov več kot v povprečju v letih od 2015 do 2019.«

Kaj je narobe v družinah?

Glede na to, da so otroci in mladostniki zadnje mesece ves čas s svojimi družinami, se seveda postavlja vprašanje, kakšne so slovenske družine, da so otroci v takih stiskah. Klinična psihologinja in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Mateja Hudoklin pravi, je bila epidemija z vsemi ukrepi za družine, ki so bile že prej disfunkcionalne ali so se borile za preživetje, kaplja čez rob. Številni starši so ostali doma ali izgubili službo, poleg šole so se za otroke ustavile tudi vse druge dejavnosti zunaj pouka, od staršev pa se je pričakovalo, da bodo otrokom znali in zmogli pomagati ter del poučevanja prevzeli nase, pravi Hudoklinova: »Tako so sčasoma nekatere družine postale toksično okolje za vse družinske člane, ne samo za otroke.«



Zaprtje šol ima velik vpliv, pravi Hudoklinova: »V času, v katerem kot družba živimo, je šola kot institucija prevzela marsikatero nalogo, ki so jo v preteklosti izpolnjevale družine same.« Pomembno je, da se otroci v šole vrnejo, opozarja Hudoklinova: »Tudi če bi bilo to za krajši čas. Vsak dan je pomemben pri otroku, ki živi v disfunkcionalni družini. Vsak dan je za takšnega otroka priložnost, da dobi drugačno, bolj pozitivno izkušnjo v zunanjem svetu in vsak dan je priložnost za krepitev občutka varnosti in sprejetosti ter priložnost za dajanje pomoči.« Starši včasih stisk otrok ne opazijo ali jih opazijo pozno, učitelji in svetovalni delavci pa so usposobljeni, da prepoznajo, kaj je še običajno vedenje, kaj pa pomeni odstopanje, in lahko pravočasno ukrepajo.

Pomen vrstnikov

Hudoklinova pravi, da »za večino otrok čas epidemije ne predstavlja tako dolgega obdobja, ki bi pri njih zaradi ukrepov pustilo nepopravljive dolgotrajne posledice«. Kljub temu opozarja na pomembnost stika z vrstniki: »Starejši ko je otrok, bolj so stiki z vrstniki pomembni za njihov zdravi duševni razvoj. Pri mladostnikih postane vrstniška skupina za zdrav razvoj pomembnejša kot družina.« Tehnologija delno lahko pomaga, ne more pa stikov nadomestiti.

Darja Groznik pa opozarja, da ne vemo, kakšne bodo dolgoročne posledice. Dodaja, da otroci prav zdaj ob sebi potrebujejo zrele odrasle, ki jih nekateri nimajo v svojih starših: »Zato je pomembno, da je otrokom in mladostnikom na voljo šola kot varovalni dejavnik in kot prostor, ki jim omogoča izkušnje, nujne za njihovo razvojno obdobje in teh ni mogoče nadomestiti z ničimer drugim.« V ZPMS so vlado pozvali, da v svežnju ukrepov za blažitev posledic epidemije ali kako drugače zagotovi pomoč za otroke na telesni, duševni ravni, ki bi jim omogočila nadomestiti zamujeno.