Vlada v četrtek ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v prihodnje študijsko leto, ker te točke ni obravnavala, je na konferenci o razmerah s covidom-19 povedal predsednik vlade Janez Janša. Gradivo bo treba do prihodnjega tedna dopolniti s podatki o prihodnjih potrebah po delavcih. S tem bi bil lahko vpis na fakultete za letošnjo generacijo ogrožen, se je na novice odzval rektor ljubljanske univerze Igor Papič.

»Vlada na včerajšnji seji ni podala soglasja k razpisu za vpis v študijske programe in s tem še dodatno otežila že tako zahtevno leto za vse dijake in študente,« so v petek opozorili v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) in dodali, da je to poseganje v visokošolsko avtonomijo. »V vseh mandatih vlade pod vodstvom Janeza Janše (v letih 2004–2008 in leta 2013) se je zgodilo podobno. Takrat je že pristojno ministrstvo zmanjšalo vpisna mesta na družboslovne študijske programe, kar je do določene mere uskladilo z deležniki. Tokrat pa se je vlada, kljub temu da je pristojno ministrstvo razpis uskladilo, odločila, da razpisu ne poda soglasja,« še opozarjajo. 
 
»Predsednik vlade si torej želi uskladiti število vpisnih mest na študijske programe glede na potrebe na trgu dela. Najverjetneje se bo zgodilo podobno kot v njegovih prejšnjih dveh vladah, kjer se je omejevalo število mest predvsem na javnih univerzah, posledično pa spodbujal vpis na zasebne visokošolske zavode. Potrebe trga dela so seveda eden izmed kriterijev, ki ga je treba upoštevati tako pri pripravi študijskih programov kot tudi pri določanju vpisnih mest, vendar nikakor ne more biti edini ali pa najpomembnejši. Študijski programi, ki jih potrebuje trg dela, se razvijajo dolgoročno, skupaj z gospodarstvom, sprotne prilagoditve zaradi nenadnih sprememb na trgu pa se opravljajo skozi manjše in hitrejše spremembe študijskega programa. Omejevanje vpisnih mest, glede na izkušnje ter javni diskurz se bo to zgodilo predvsem na družboslovnih študijih na javnih univerzah, nima nobenega učinka oziroma ni nikakor povezano s potrebami, ki jih ima trg dela,« pravijo v ŠOS.

Podobno so vladno neobravnavo točke o razpisu obsodili tudi študentski sveti univerz v Ljubljani, na Primorskem in v Mariboru. »Ta poteza bo resno prizadela dostopnost študija celotni generaciji mladih,« menijo Laura Kodela, Taja Pajmon Rak in Teja Štrukelj.

»Vlada družbi neposredno sporoča, da znanje in izobraževanje ni več pomembno, predvsem pa ni definirano kot javna dobrina. Mnenja smo, da na znanju in mladih svet stoji, zato bi kot družba morali k temu stremeti z vsemi svojimi aktivnostmi. Onemogočanje in omejevanje izobraževanja mladih zato strogo obsojamo in od vlade pričakujemo, da se v razpravo o študentskih temah vključi tudi študentske predstavnike univerz. Prav tako vladi predlagamo, da v prihodnjem obdobju redno sklicuje svet vlade za študentska vprašanja, saj ostaja nemalo odprtih pomembnih tem, povezanih s študentskim položajem, ki so potrebne kritične razprave,« pozivajo predstavniki študentov.

Janša: Strateški dokument države

Janša se je na twitterju že dopoldne odzval z besedami, da gre za gradivo, ki je bilo predloženo šele pred nekaj dnevi in ga mora pred vlado obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države.



Na konferenci je povedal, da je razrez vpisov na fakultete eden od temeljnih strateških in razvojnih dokumentov države, in ne zbirka želja vodstev fakultet, saj gre za davkoplačevalski denar. Vlada bo gradivo, ki ga mora ministrstvo za šolstvo dopolniti s podatki o kadrovskih potrebah, obravnavala po tem, ko ga bo predvidoma prihodnji teden obravnaval pristojni odbor vlade. Janša je povedal, da so razpis popravljali že v letih 2004 in 2008, tudi zato, da ne bi izobraževali na tisoče mladih, ki ne bodo imeli možnosti zaposlitve doma in v EU. Vlada bo upoštevala potrebe gospodarstva, javnega sektorja in države, je zatrdil Janša.

Dodal je, da lahko napišemo v strategije, da bomo digitalna, zelena in inovativna država, da gremo v četrto industrijsko revolucijo, a se to ne bo zgodilo, če nimamo večjega vpisa študentov na informatiko in računalništvo. Janša trdi, da gre tu za odgovoren pristop. Tiste, ki trdijo, da je rok za objavo razpisa 1. februar, pa je Janša vprašal, zakaj niso gradiva pripravili prej.

Temu so pritrdili tudi na ministrstvu za šolstvo (Mizš). »Gradivo za razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/22 za javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode je bilo na vlado z Mizš posredovano 22. januarja. Po protokolu obravnave vladnih gradiv bo o gradivu, kot to velja za vsa vladna gradiva, obravnava najprej potekala na obeh vladnih odborih prihodnji teden v torek, nato pa na seji vlade,« pravijo na Mizš.

Pritrjujejo tudi, da gre za strateško razvojni dokument, ki sledi dejanskim potrebam in trendom visokošolskega prostora ter družbe. »Vlada vsako leto opravi obravnavo tega gradiva, edina razlika letos je, da je bilo gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo zaključili do 1. februarja,« še dodajajo na Mizš.

Po zakonu še nekaj časa

Po zakonu o visokem šolstvu (ZViS) morajo visokošolski zavodi razpise za vpis v dodiplomske študijske programe objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta. Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe in enovite magistrske študijske programe, ki jih izvajajo javni in koncesionirani visokošolski zavodi, je skupen. Razpise za vpis v podiplomske študijske programe je ravno tako treba objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta, to pomeni najkasneje 1. aprila.

Dnevnik je poročal, da vlada na včerajšnji seji ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijsko leto 2021/2022, čeprav je soglasje pogoj za objavo razpisa, visokošolski zavodi pa so, tako kot vsako leto, nameravali razpis objaviti 1. februarja.

Ostri odzivi akademskih krogov

V Alternativni akademiji medtem pozivajo Simono Kustec, ministrico za izobraževanje, znanost in šport, da nemudoma pojasni, zakaj vlada včeraj ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijsko leto 2021/2022, s čimer je ogroženo tekoče vpisovanje na fakultete za letošnjo generacijo. »Ker ocenjujemo, da je pri tem prišlo do grobega političnega posega v avtonomijo univerze, pričakujemo njeno današnjo izjavo, da takšno dejanje obsoja in se do njega distancira, hkrati pa, da stori vse, da se vpis nemoteno izvede, saj bo v nasprotnem prišlo do njegove blokade že letošnje leto, situacijo pa poslabšuje še izvedba informativnih dnevov, ki je tik pred vrati,« piše predsednik društva Alternativna akademija Darko Štrajn.

»Če ministrica ne bo zavzela odločne drže in obsodila grobe avtoritarne intervencije na področje univerze in če tega ne bo storila njena stranka SMC, bo domači in mednarodni javnosti dala jasno vedeti, da aktivno sodeluje pri najbolj brutalni in samovoljni demontaži države z aktom posega v delovanje javnega izobraževanja,« še opozarja Štrajn.

Odzval se je tudi visokošolski sindikat. »V visokošolskem sindikatu smo s presenečenjem prebrali novico, da vlada ni sprejela razpisa za vpis v visokošolske študijske programe, ki ga je pristojno ministrstvo uskladilo z visokošolskimi zavodi. Ozadij in razlogov za tako odločitev ne poznamo in se nam v tem hipu ne zdijo pomembni, vidimo pa neposredno analogijo z blokado zaposlovanja na raziskovalnih projektih, tudi na tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva. Za zasebne ustanove nazadnje omenjeni ukrep ne velja. Če gre za načrten poskus destabilizacije javnega visokega šolstva in znanosti in za pretakanje proračunskega denarja k izbranim zasebnim družboslovnim fakultetam, ki jim je vlada že naročila popravke raziskovalnega zakona, napovedujemo, da se bomo temu z vsemi sredstvi uprli,« v imenu sindikata piše Marko Marinčič.

Glede blokade raziskovalnih projektov bodo poskušali prek svoje sindikalne centrale KSS Pergam v državnem zboru uveljaviti amandma, ki to rušilno omejitev odpravlja. Glede blokade razpisa za vpis pa od ministrice Simone Kustec pričakujejo odločen angažma, če ne prek vlade, pa pri svoji poslanski skupini. Vladno soglasje k razpisu je bilo odpravljeno že v interventnem zakonu PKP3 (za študijsko leto 2020/21).
 
Neuradne informacije o dogajanju z razpisom so po poročanju Dnevnika prišle do rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča, ki je ocenil, da bi vladna poteza lahko imela resne posledice. »Nisem pravnik, a to razumem kot blokado vpisa v naslednje študijsko leto,« se je odzval. »Lahko bi bil ogrožen vpis cele generacije na fakultete.«

Zahteva za sklic odbora

Levica napoveduje nujen sklic odbora državnega zbora za izobraževanje. »Vlada ima očitno problem z avtonomijo univerze, kritičnim mišljenjem in svobodo izobraževanja. Institucije, namenjene izobraževanju in znanju, hoče podrediti, v prvi vrsti sebi, v drugi pa potrebam trga dela,« pravijo v Levici.


 

Gospodarstvo za povezavo trendov in študija

»Analize o poklicih prihodnosti, razvojnih trendih na posameznih področjih, mednarodno primerjalne analize na področju izobraževanja in predvsem gospodarstva in njegovega razvoja, v Sloveniji v preteklih letih niso imele skoraj nobenega vpliva na mrežo visokošolskih programov in na njihov obseg,« pravijo v GZS. Dodajajo, da nas ob tem tudi OECD  opozarja, da v Sloveniji nimamo uradnega razvojnega spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih in kompetencah, ki jih potrebujemo danes in v prihodnosti.

»Žal je posledica take prakse tudi strukturna brezposelnost med visoko izobraženimi kadri v Sloveniji ali pa pogosto neprijetna situacija, ko morajo diplomanti s suficitarno izobrazbo spremeniti svoj poklic, ker ne najdejo zaposlitve s svojo izobrazbo,« opozarjajo.

​GZS je sicer že leta 2015 predstavila svoj model dolgoročnega napovedovanja potreb po kadrih in kompetencah, kot ga poznajo tudi v drugih državah. Ta model upošteva dolgoročne razvojne tehnološke in socialne trende. Nujnost tega je prepoznala tudi vlada, ki je 29. avgusta 2019 sprejela sklep, s katerim nalaga posameznim ministrstvom izvedbo aktivnosti za postavitev platforme za napovedovanje kompetenc.

»Žal do uresničitve tega sklepa ni prišlo. Na GZS uporabljamo ta model napovedovanja v okviru strateško razvojnih in inovativnih partnerstev (SRIP) za področje razvojnih materialov, tovarn prihodnosti, hrane, krožnega gospodarstva in IKT horizontalne mreže. Za nadaljnji razvoj Slovenije je nujno sodelovanje tako stroke kot  gospodarstva, pri načrtovanju kompetenc prihodnosti in temu ustrezne mreže izobraževalnih programov,« poudarjajo na GZS.