NIJZ na udaru ministra za zdravje

Ljubljana – Na četrtkovi seji vlade so bili predčasno razrešeni trije člani sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Razlogov za njihov odpoklic na ministrstvu ne izdajajo, neuradno pa so sodu dno izbili netočni podatki o čakalnih vrstah.

O zamenjavah so na ministrstvu skopo dejali: »Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je RS, določa, da se predstavnike ustanovitelja lahko razreši na predlog ministra.« Tudi na NIJZ so se strinjali, da je zamenjava svetnikov legitimna pravica ustanovitelja.



Bo zdaj, ko se je spremenila sestava sveta, kot naslednja za razrešitev na vrsti direktorica zavoda Nina Pirnat, ki je mandat nastopila marca lani? Dejala je, da ne vidi razloga za nezaupnico. Inštitut po njenem dobro posluje in izvaja številne ključne naloge na področju javnega zdravja skladno z letnim načrtom: »Ves čas aktivno iščemo rešitve za izboljšanje komunikacije z javnostmi. V okviru pristojnosti, ki jih imamo, se še posebej posvečamo izboljšanju kakovosti podatkov. Področje je zelo zahtevno, saj so vanj vključeni vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Menim, da z ministrstvom za zdravje dobro sodelujemo na številnih področjih ter si izmenjujemo relevantne podatke in informacije.« A očitno sodelovanje z ministrstvom le ni bilo tako zgledno, drugače ne bi prišlo do omenjenih zamenjav.

Kratek stik

Prav neustrezna kakovost podatkov o čakalnih vrstah naj bi bil glavni razlog, ki je s položajev odnesel tri člane sveta zavoda. Ko je pred dnevi odjeknilo, da so vrste v resnici daljše za 20.000 pacientov, ki jih sistem ni zabeležil, je kri zavrela tudi ministru Alešu Šabedru. Dejal je, da bodo zadevi prišli do dna in ugotovili, kdo je kriv za napake. Zahteval je forenzično revizijo obdelave podatkov za spremljanje čakalnih dob. Menda ta ideja sprva ni naletela na posluh nekaterih članov sveta zavoda, kar naj bi kasneje vodilo do njihovih zamenjav. Sklep o reviziji je bil sicer pred tem sprejet.

Vodenje čakalnih seznamov pa ni edina stvar, ki jo bo treba na inštitutu urediti. Zdravnik Milan Krek, ki je tam zaposlen vrsto let in ima več kot 33 let izkušenj v zdravstvu, opozarja, da je NIJZ nastal po (pre)hitri reorganizaciji Zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja leta 2013. Takrat so bile po njegovem mnenju storjene nekatere napake, ki se danes odražajo tudi na obstoječem zavodu in dodatno obremenjujejo vodstvo in vse zaposlene. »Od tedaj še ni bila narejena kvalitetna zunanja evalvacija tedanje reorganizacije in celovita zunanja analiza organizacije in delovanja novonastalih zavodov NIJZ ter NLZOH.« To pa bi morali po besedah Kreka, predstojnika koprske enote inštituta, nujno storiti: »Brez celovite zunanje ocene delovanja NIJZ je lahko veliko ukrepov, ki jih v dobri volji sprejemajo tako vodilni kot svet zavoda, neustreznih. Tako pomembna institucija potrebuje vsakih nekaj let neodvisne ocene delovanja, ki potem korigirajo delovanje in dajo lastniku (državi) jasne usmeritve, v katero smer mora iti razvoj.«