Ljubljana – Od začetka junija bodo zdravniki lahko delali po standardih in normativih. Če se jih bodo dosledno držali, bodo številni pacienti ostali pred zaprtimi vrati, čakalne vrste pa se bodo podaljšale.
Zdravniški sindikat Fides je javne zdravstvene zavode obvestil, da od
1. junija od zdravnikov ne smejo več zahtevati obremenitev, ki presegajo standarde in normative, določene v modri knjigi. Zdravniki bodo lahko po novem imeli v povprečju 24 ambulantnih obiskov na dan, deset ur na teden pa bodo namenjali administrativnim opravilom. Če se bodo tega držali, se bo realizacija delovnih programov zmanjšala, čakalne vrste pa se bodo daljšale. »Verjetno bo najmanj tretjina zdravnikov delala manj, ker delajo absolutno preveč, tretjina bo delala približno toliko kot zdaj, nekateri pa bodo verjetno morali delati tudi malo več,« je že pred časom ocenil vodja Fidesa
Konrad Kuštrin. Zdravniki bodo po njegovem lahko končno delali v skladu s Hipokratovo zavezo, torej zbrano, odgovorno in strokovno. Kuštrin je izrazil prepričanje, da bodo zaradi tega zadovoljni tudi bolniki, poleg tega pa ne bo prihajalo do novih odpovedi zaposlitev.
V sindikatu sicer ne bodo nikogar silili, naj dela manj. »Če posamezni zdravnik misli, da lahko dela več, bo delal! Nikogar ne moremo v nič prisiliti, niti ne pričakujemo, da se bo dosledno upoštevanje modre knjige začelo izvajati takoj. Junija se bodo koristili dopusti in čakalne dobe bi se nedopustno podaljšale, če bi spoštovali še standarde in normative,« je bil jasen Kuštrin.
Stiska oblasti
Leta 2017 so standardi in normativi z modro knjigo postali del zdravniške kolektivne pogodbe. Kuštrin se spominja, da so se tedaj za vsak stavek besedila pogajali dolge ure: »Po podpisu sporazuma pa so vsi tisti, ki bi ga morali začeli udejanjati v praksi, izginili. Zdravniki so po dveh letih izgubili potrpljenje in na letni konferenci Fidesa marca letos enotno sklenili, da se morajo določila modre knjige začeti izvajati in kasneje za to kot skrajni rok določili 1. junij.
Od sestanka, ki ga bodo imeli o tem z ministrom za zdravje
Alešem Šabedrom v petek, ne pričakujejo ničesar, saj od pridobljenih pravic ne nameravajo odstopiti. »Pravic, ki izhajajo iz kolektiven pogodbe, nam ne morejo odreči. Je pa razumljivo, da je oblast zdaj prišla v stisko, ker se toliko let ni nič uredilo,« je povedal Kuštrin. Ob tem je še ponovil, da bodo še naprej vztrajali tudi pri zahtevi, da se zdravnike izvzame iz enotnega plačnega sistema.
Neuresničljiv projekt
Minister je že izpostavil, da je prvi junij nerealen za implementacijo standardov in normativov iz modre knjige. Tudi direktorica ZD Kranj
Lilijana Gantar Žura si ne predstavlja, da bi zdravniki v tem trenutku delali po standardih in normativih.
Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, se strinja, da je implementacija standardov in normativov glede na kadrovske vire povsem neuresničljiv projekt. »Glede izvajanja standardov in normativov smo v zdravstvenih zavodih popolnoma nemočni. Vodstva niti ne smejo uveljaviti ukrepov, ki bi lahko ogrožali zdravje in življenje ljudi. Standardi so neuresničljivi, zato bi morala država odpreti socialni dialog. Napaka pri sprejemanju standardov in normativov je bila narejena na prejšnji vladi. Tisti, ki so to zgodbo zakuhali, bi morali zdaj sprejeti tudi izziv, da uresničijo tisto, česar ni mogoče izvesti.«
Pintar od petkovega srečanja ministra s Fidesom pričakuje, da se bodo dogovorili za roke, v katerih bi bilo možno rešiti nastali zaplet. » V prihodnje pa moramo prenehati sprejemati zakone, ki se jih ne da uresničiti,« je zaključil Pintar.
Izredni kongres
Določitev in uveljavitev standardov in normativov težko pričakujejo tudi v vseh drugih poklicnih skupinah v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva opozarjajo, da brez standardov in normativov njihovi člani delajo na skrajnem robu svojih zmogljivosti. Tudi o tem so danes govorili na izrednem kongresu, na katerem so za predsednico sindikata za obdobje do leta 2021 izvolili Ireno Ilešič Čujovič.
Komentarji