V katerih slovenskih krajih je zrak najbolj onesnažen

Po tistem, ko je Slovenija zlasti v večjih mestih v leto 2025 vstopila s poraznimi vrednostmi prašnih delcev v zunanjem zraku, je v tem tednu veter dodobra razpihal doline in kotline. V ponedeljek so prašni delci PM 10 in PM 2,5 najvišje dnevne vrednosti dosegli v Novi Gorici, Kopru in Kranju. Dovoljene mejne vrednosti 50 mikrogramov PM 10 v kubičnem metru sicer niso presegli nikjer.

So jih pa drugi dan novega leta v Celju namerili krepko nad 70 mikrogramov, v Črnomlju celo blizu sto, v Črni na Koroškem pa 82 mikrogramov na kubični meter. Največ so k onesnaženju prispevala posamična kurišča.

Murska Sobota FOTO: MO Murska Sobota

Tudi 24-urna mejna vrednost, ki sme biti presežena 35-krat v koledarskem letu, je bila v enajstih mesecih leta 2024 največkrat, 25-krat, presežena v Črnomlju, a še tu gre, kot opozarjajo na Arsu, zgolj za informativni podatek, ki izhaja iz premalo meritev; 24-krat so bile dnevne vrednosti PM 10 lani presežene na Cankarjevi v Murski Soboti in 23-krat na ljubljanskem Viču. Za primerjavo: V 2023 je bilo rekordnih 25 prekoračenj dnevne mejne vrednosti prašnih delcev, to je 50 mikrogramov na kubični meter, zabeleženih na Cankarjevi v Murski Soboti – leta 2022 celo 39 in v 2021 kar 29 prekoračenj –, sledi Celovška v Ljubljani z »le« 16 in Nova Gorica s 15 preseganji.

Prah, benzopiren, ozon

Zrak se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih bistveno izboljšal, a vrednost onesnaževal v njem je še vedno previsoka. Pozimi Slovenci še vedno vdihujemo previsoke vrednosti PM 10 in benzopirena, poleti ostaja težava prizemni ozon.

Plinski štedilnik v povprečju vzame skoraj dve leti življenja

Drobni trdni delci tudi v državah EU predstavljajo ključne onesnaževalce zraka, saj jim stroka po podatkih Evropske okoljske agencije (EEA) še vedno pripisuje skoraj 240.000 smrti na leto, škodljivemu onesnaženju pa naj bi bilo izpostavljenih tudi tri četrtine evropskih ekosistemov. Več kot tretjino teh smrti naj bi po ocenah EEA povzročili okoljski dejavniki, ki jih lahko preprečimo. Ključni okoljski dejavniki tveganja so onesnaženost zraka, saj je kar 14 odstotkov smrti povezanih s kroničnimi boleznimi dihal; mraz in vročina sta kriva za 11 odstotkov smrti, poklicna izpostavljenost, kot denimo izpostavljenost ekstremnim temperaturam, prahu ali kemikalijam, za osem odstotkov, pasivno kajenje pa za tri odstotke smrti.

Drobni trdni delci tudi v državah EU predstavljajo ključne onesnaževalce zraka. FOTO: Matej Družnik/Delo

Na udaru osrednji in vzhodni deli Evrope

Pred dobrima dvema tednoma je začela veljati revidirana direktiva o kakovosti zunanjega zraka, ki mejne vednosti kakovosti zraka v EU končno približuje standardom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Po navedbah EEA bi se omenjenim 240.000 smrtim hkrati s 70.000 smrtmi zaradi vplivov ozona in 48.000 smrtmi zaradi vplivov dušikovih oksidov lahko ognili, če bi v državah EU že izpolnjevali standarde oziroma smernice WHO glede kakovosti zunanjega zraka.

V večjih mestih na zahodu in jugu Evrope je večja smrtnost iz naslova prometa in industrije oziroma dušikovega dioksida. FOTO: Črt Piksi/Delo

Sicer pa je bila menda najvišja smrtnost zaradi PM 2,5 po podatkih EEA v letu 2022 v srednji in vzhodni Evropi. V Italiji, na Poljskem in v Nemčiji je smrtnost višja zaradi izpostavljenosti emisijam iz gospodinjstev, zlasti rabe premoga za ogrevanje, in kmetijskega sektorja.

Najnižje relativne vplive na prebivalce v 30 letih zaradi izpostavljenosti PM 2,5 ugotavljajo v državah severne in severozahodne Evrope, vključno z Islandijo, Finsko, Švedsko, Norveško in Estonijo. Nasprotno pa v večjih mestih na zahodu in jugu Evrope opažajo večjo smrtnost iz naslova prometa in industrije oziroma dušikovega dioksida.