V nadaljevanju preberite:

Več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda (58.000 milijard ameriških dolarjev) je zmerno do močno odvisna od narave. »Toda trenutne odločitve dajejo prednost kratkoročnim finančnim koristim, medtem ko ignorirajo stroške za naravo, od akterjev pa ne zahtevajo odgovornosti za negativne gospodarske pritiske na naravni svet,« je ob objavi dveh poročil Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) izpostavila profesorica Pamela McElwee (ZDA).

Zmanjševanje biotske raznovrstnosti, negotovost pri preskrbi s hrano in vodo, zdravstvena tveganja in podnebne spremembe so prepletene krize, ki zahtevajo usklajeno ukrepanje. Trenutni sistemi upravljanja tega ne zagotavljajo, zato se te krize poglabljajo, doseganje mednarodno dogovorjenih ciljev pa oddaljuje. Da bi ustavili izgubo biotske raznovrstnosti in ohranili življenje na Zemlji, so potrebni globoki in temeljni premiki v našem razumevanju in odnosu do narave, opozarjata poročili.

Prvo poročilo, objavljeno v torek, prinaša najbolj poglobljen znanstveni pregled povezav med petimi okoljskimi krizami (biotske raznovrstnosti, vode, hrane, zdravja, podnebnih sprememb) doslej ter predlaga več kot 70 možnih odzivov nanje, ki lahko prinesejo najboljše rezultate za reševanje več kriz hkrati. Drugo poročilo, objavljeno danes, pa podrobno razdela »transformativne« spremembe v tehnologiji, gospodarstvu in družbi globalno, ki so potrebne za trajnostno bivanje človeštva na planetu. Poudarja, da jih je mogoče doseči v manj kot desetletju.