Nedolžen potoček za hišo se je spremenil v rušilno reko

Vuzenica/Muta – Trideset poplavljenih hiš, štirideset kilometrov občinskih cest, več velikih plazov in poškodovana železniška proga, je statistika silovitega neurja, ki se je minuli konec tedna razbesnelo nad Vuzenico, pa tudi nad sosednjo Muto, kjer bo škode za več kot sto tisoč evrov.  

»Sprašujemo se, do kakšnega vremenskega pojava je prišlo na sorazmerno majhnem, komaj dva, največ tri kvadratne kilometre velikem območju nad obema občinama, da se je iz neba zlilo toliko vode,« je povedal župan občine Muta Mirko Vošner. 

»Zakaj je nevihta vztrajala prav tam, je igra naključja,« pojasnjuje Branko Gregorčič, meteorolog iz agencije za okolje (Arso). »V spodnji plasti ozračja so pihali vlažni jugovzhodni vetrovi (po dolini Drave navzgor). Ob pregretju ozračja se je zgodaj popoldne nad Muto razvil prvi nevihtni oblak, ki se je nato nad tem območjem obnavljal nekaj ur. Zelo verjetno je k temu botroval lokalni relief, ki je povzročil dvig zraka ob pobočjih, kar je imelo za posledico sprožitev konvencije. Ker so nalivi vztrajali na istem območju, so povzročili hude hudourniške poplave, nekaj kilometrov stran pa je bilo povsem drugače in je nekaj dežja padlo šele v večernem času,« je razložil Gregorčič.



Zaradi treh plazov na odseku koroške proge med Vuhredom in Dravogradom na Koroško ne vozijo vlaki. Po besedah vuzeniškega župana Franja Goloba bo tako vsaj štirinajst dni, saj proga ni le zasuta, ampak je z nje odneslo nekaj tračnic. 
V Vuzenici je meteorna voda veliko škodo povzročila v vrtcu. »Za naše najmlajše smo za danes in jutri organizirali varstvo v učilnicah osnovne šole, kako bo kasneje, bodo staršem sporočili naknadno,« pravi Franjo Golob. 


Na Muti pa še vedno trepetajo za hišo družine Likar ob vstopu v Bistriški jarek. Na pobočju za hišo je še veliko materiala, ki bi jo lahko ogrozil že ob najmanjši nevihti. Ob našem obisku so čakali na geologe. Na Muto so jih klicali tudi zaradi večjega števila plazov, ki se jih za zdaj ne upajo niti dotakniti. Družina Likar je ta čas nastanjena pri sorodnikih. »Nadstrešek, ki ga ni več, nam je rešil življenja,« je rekel Bogomir Likar.

Družina, ki je bila v času neurja doma, je pretresena. Nedolžen potoček za hišo se je spremenil v rušilno reko, kar se ni zgodilo še nikoli. Pri Likarjevih so prepričani, da je k temu pripomogla sečnja v državnih gozdovih nad hišo, kjer so zaradi napada podlubnikov morali odstraniti vso drevje. Panje, ki jo jih pustili v gozdu, imajo Likarjevi na svojem dvorišču.