Ne želijo, da bi strategija ostala v predalu

Primarno zdravstveno varstvo (PZV) je vstopna točka v zdravstveni sistem, na kateri se, če deluje, hitro lahko reši veliko težav. Tako razvejena primarna raven, kakršno poznamo v Sloveniji, je unikum daleč naokoli. Vlada je sprejela strategijo, s katero jo želi do leta 2031 še nadgraditi, uveljaviti in izboljšati.

Stališče ministrstva in stroke je, da je PZV širok in osnovni temelj v zdravstvenem sistemu, ki od rojstva do smrti pokriva največ potreb prebivalcev. »To je mesto, kamor se najprej obrnejo in dobijo vse potrebe storitve, ki jih znotraj primarne ravni lahko ponudimo. Učinkovito delovanje primarnega varstva, ki ga tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) postavlja v središče, lahko s precej nižjimi stroški daje zdravstvene rezultate,« je dejala članica delovne skupine za pripravo strategije in družinska zdravnica Renata Rajapakse.

Slovenija sodi med države, ki imajo primarno zdravstveno varstvo zelo dobro urejeno, pacienti veliko dobijo že na primarni ravni, saj je v njenem sklopu 14 različnih dejavnosti, ki jim lahko zagotovijo ustrezno začetno in dokončno oskrbo – marsikje v Evropi tako razvejene ponudbe ni. WHO že več let spremlja našo organiziranost in nas izpostavlja kot primer dobre prakse, druge države pa spodbuja k prevzemu našega modela.

Dokument nastajal več let

Čeprav je primarno zdravstveno varstvo zgledno organizirano, se spopada s številnimi izzivi. Med njimi je na prvem mestu kader, sledijo pa še staranje prebivalstva, povečan delež kroničnih obolenj, nove zdravstvene grožnje, hiter razvoj medicinske stroke, višja pričakovanja prebivalcev, več duševnih in socialnih stisk, nespodbudno delovno okolje, toga pravila in nestimulativno plačila … Strategijo, ki je začela nastajati že leta 2016 v širokem krogu deležnikov, so napisali, da bi se z njo lahko lotili omenjenih izzivov in zaradi želje po preoblikovanju zdravstvenega sistema, da bi bil bolj učinkovit, dostopen in kakovosten.

Ljudem želijo čim bliže domu zagotoviti pravično dostopnost do zdravstvenega varstva in poskrbeti za njihovo integrirano obravnavo, da bi jim na enem mestu zagotovili čim širšo obravnavo in jih čim manj manj pošiljali od vrat do vrat.

Pri tem se usmerjajo v preventivo, ljudi želijo čim bolj usposobiti, da bi bili pripravljeni nameniti trud in čas za svoje zdravje. Po drugi strani pa so nujne tudi finančne spodbude tako za kader kot opremo. Poskrbeti je treba tudi za učinkovitejše upravljanje in vodenje, je poudarila Rajapakse.

Ustanovitev usmerjevalnega odbora

V razprave o strategiji so bili vključeni sindikati, predstavniki občin, zavodov, stroke. Udeležbo so zastavili zelo široko, saj so želeli, da ta strategija po besedah zdravnice Rajapakse »postane naša, zato smo tudi uspešnejši pri njeni realizaciji«. Delo so zaključili lani, a so nekateri vsebino še dopolnjevali. Februarja so dokument še enkrat podali vsem deležnikom v javno razpravo, ob koncu te so organizirali še posvet. Sledil je čistopis, v katerega se je vključilo še več pripomb iz javne razprave, 12. septembra pa je dokument potrdila vlada.

V strategiji so si postavili deset ciljev, naravnanih na to, da bo pacient v središču. V dokumentu so opisane tudi aktivnosti za doseganje posameznih ciljev – po korakih so predvideli, kako bi cilje dosegli, predvideni so tudi roki izvedbe. Zdaj bodo pripravili akcijske načrte za dveletno obdobje, predvideno pa je tudi, kako bodo spremljali uresničevanje. V treh mesecih bodo ustanovili usmerjevalni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki uporabnikov, izvajalcev, resornih ministrstev, plačnika (ZZZS) in stroke. Odbor bo tudi odgovoren za pripravo akcijskih načrtov in poročanje o napredku. V strategiji so že zapisani strukturni kazalniki, kazalniki učinkov in rezultatov.

Strategija razvoja primarne ravni zdravstvenega varstva do leta 2031 po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Iztoka Kosa (ta položaj je zasedel namesto Eve Vodnik) prinaša izboljšave na področju organizacije, digitalizacije in dostopnosti zdravstvenih storitev. Te bodo hitrejše, enakopravnejše, dostopnejše in kakovostnejše, je dejal.

Predstojnik centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoje Pribaković Brinovec je povedal, da je Slovenija z evropskimi finančnimi mehanizmi že precej investirala v primarno zdravstveno varstvo, zdravstvene domove in centre za krepitev zdravja, zdaj pa je tu še strategija, ki narejeno nadgrajuje.