Naši fantje so postali manj tolerantni in bolj šovinistični

Fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru sta letos skupaj izvedli že tretjo raziskavo o mladih v Sloveniji. Dala je nekaj zanimivih rezultatov o politični usmerjenosti mladih Slovencev, o odnosu do domovine in naroda ter tudi do nasprotnega spola.

Ob pregledu najnovejših uradnih statistik avtorji raziskave ugotavljajo, da slovenska mladina sicer živi v času blaginje in optimističnih napovedi za gospodarstvo (O’Neal, 2024), v obdobju visoke ravni osebne in politične svobode (Freedom House, 2024) in tudi zelo visoke ravni varnosti (Pregled svetovnega prebivalstva, 2024). Kljub temu se njihovo duševno zdravje in počutje vsaj že desetletje slabšata. Te trende spremljajo vse bolj črne vizije prihodnosti, slovenska mladina pa je sodeč po navedbah avtorjev »vedno manj pripravljena prevzemati odgovornost«. Nasprotno pa vedno bolj opuščajo visoke karierne cilje, predvsem ambicije po študiju na univerzi. To so po mnenju raziskovalcev »nedvomno družbeno nezaželeni in moteči trendi, ki bi si jih oblikovalci politik morali prizadevati izboljšati«.

Vse več zanimanja za politiko

Čeprav ostaja slovenska mladina »šibko politično angažirana«, njihovo zanimanje za politiko narašča. Na splošno je politična angažiranost višja na desni strani spektra, predvsem na skrajni desnici, navaja raziskava.

Med letoma 2018 in 2024 sta se med skoraj vsemi skupinami mladih povečali zanimanje za politiko in subjektivno znanje o politiki. Tako zanimanje kot znanje za politična vprašanja izrazito narašča med skrajno desno usmerjenimi mladimi. Z desnico se radi poistovetijo zlasti mladi moški ali fantje, medtem ko ženske po ugotovitvah raziskave ostajajo »sredinske in bolj liberalne«.

Mladi na protestih v Ljubljani. FOTO: Črt Piksi/Delo

Zaradi politične polarizacije in »globalnega« vzpona skrajne desnice bi morali oblikovalci svoje politike izboljšati, zaključuje raziskava. Kako? Kot med drugim navajajo, bi moral »kdorkoli vladajoče koalicije je na oblasti«, v izogib splošnemu nezadovoljstvu bolj dosledno izpolnjevati predvolilne obljube oziroma se jih vzdržati – zlasti glede nosilnih vprašanj, ki tarejo naše mlade: to sta stanovanjska problematika in zdravstveni sistem.

Mladi se nagibajo k desni sredini

Če je bila v preteklosti obstoječa asimetrična nagnjenost mladih k levi politični usmerjenosti, jo je v zadnjem obdobju skoraj v celoti zamenjala asimetrična nagnjenost k desni politični usmerjenosti.

Mladina v mestu zganja norčije. FOTO: Roman Šipić/Delo

Mladi v Sloveniji se tako danes v povprečju nagibajo k desni sredini, kažejo podatki. Kot še navaja raziskava, je večja verjetnost za to, da se bo identificirala z desno usmeritvijo, pri »nacionalistični, šovinistični in avtoritarni mladini«, medtem ko se »bolj strpni, ekonomsko enakopravni in okoljsko ozaveščeni« mladi pogosteje zasukajo v levo. V levo je bolj usmerjen tudi ženski spol, navaja raziskava.

Prav tako sta se opazno povečali stopnji nacionalizma in nacionalnega ponosa. »Hkrati se je povečalo nestrinjanje z nekaterimi nacionalističnimi trditvami, kar kaže na ideološko polarizacijo mladih,« pravijo avtorji raziskave.

Vrzel med spoloma

Pri nekaterih ključnih političnih stališčih ugotavljajo opazno in v preteklosti neobstoječo vrzel med spoloma. Fantje so v primerjavi z dekleti na splošno postali manj tolerantni in bolj šovinistični. Ta sprememba, dodajajo, se ni zgodila, ker bi dekleta postala bolj liberalna, temveč zaradi manjše populacije fantov.

Podnebni štrajk v Ljubljani, 24. maja 2019. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Glavne politične prioritete in skrbi mladih so se premaknile od problematik zaposljivosti in podnebnih sprememb k pomenu kakovosti javnih storitev. Okrepilo se je zlasti vrednotenje pomembnosti zdravstvenega sistema in stanovanjske problematike ter zaskrbljenost glede priseljevanja.

Določena družbena oziroma politična vprašanja, ki jih sicer stereotipno povezujejo z mladimi, med slovensko mladino niso izraziteje poudarjena. Manj kot štirje od desetih podpirajo znižanje volilne meje z 18 na 16 let, približno polovica pa jih podpira uvedbo e-volitev, univerzalni temeljni dohodek in legalizacijo konoplje.