Neomejen dostop | že od 9,99€
Vse več raziskav ugotavlja, da se mladina obrača na desno, trend je opazen predvsem med moško populacijo. Poročilo z naslovom Stanje ameriških moških 2023: od zmede in krize do upanja kaže, da več kot polovica mladih moških meni, da je moškim v Ameriki težje kot ženskam, to je razlog, da si želijo, da bi družba spet postala bolj konservativna, za marsikaj pa krivijo feminizem.
Tudi Galupova raziskava kaže spremembo v političnih pogledih mladih moških v zadnjih 20 letih, ugotavlja, da so mladi moški bolj konservativni kot liberalni (31 odstotkov v primerjavi s 24 odstotki). V Delovem podkastu Na robu smo se o tem pogovarjali z dr. Žanom Lepom, docentom socialne psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Dejstvo, da desne ideje bolj privlačijo mlade moške kot ženske, je po besedah sogovornika v tem, da se že desetletja govori o težavah žensk, o moških pa ne. »Še vedno se od moškega pričakuje, da bo poskrbel za družino, imel dobro službo, nikoli ne bo pokazal šibkosti, ne bo imel negativnih čustev, fizično naj bo močen, privlačen, takšen, da bodo ženske kar padale nanj, vsakdo, ki pa ni najlepši, najpametnejši, najboljši in najbolj bogat, pa se lahko zaznava kot poraženec. Te težave se že desetletja izražajo v slabših psiholoških izidih; moški imajo večje tveganje za samomorilnost, za zlorabo psihoaktivnih substanc, za alkoholizem. Tudi veliko depresije, anksioznosti in drugih psiholoških težav izhaja iz tega, da nikoli ne morejo biti tako dobri, kot družba od njih pričakuje.«
Po drugi strani se na področju pravic žensk dogajajo družbene spremembe, imajo platforme, na katerih lahko izrazijo svoje skrbi in strahove. Družba se veliko ukvarja tudi z drugimi deprivilegiranimi skupinami, zato se mladim moškim na zahodu zdi, da ostajajo nekako zadaj, pravi. »Čeprav v resnici ne gre za to, da bi zdaj bili oni deprivilegirani, gre samo za izenačevanje pogojev, ker so generacije pred njimi imele tako moč. Res pa je, da to občutijo kot izgubo, kajti moč in status jim nista več prinesena na pladnju, ampak morajo dokazati, da si to zaslužijo tako kot kdorkoli drug.«
Zaradi tega je razumljivo, pravi Lep, da mladi vse bolj sledijo različnim vplivnežem. Najbolj znan, a vsekakor ne edini in najbolj kontroverzen, je Jordan Peterson, ki se uspešno loteva težav specifičnih skupin mladih.
Sogovornik poudarja, da premik v desno, ki ga raziskovalci zaznavajo, ni dramatičen. »Ne gre za to, da bi demokrati postajali skrajno desni, ampak za to, da se premikajo na področje zmernosti, v Evropi bi rekli, da na sredino.«
Znano je, da so mladi vedno bolj liberalni kot njihovi starši ali starejše generacije. »Torej običajno je, da smo, ko smo mladi, bolj liberalni, potem sčasoma postajamo bolj konservativni, kar je povezano z različnimi procesi, ki se dogajajo skozi naša življenja. To, kar se je kazalo v zadnjem obdobju, pa je, da v bistvu mladi, ki so bili vse bolj liberalni, ostajajo liberalni tudi pozneje v življenju, torej se ni več dogajal ta premik v desno, kar je bilo skrb vzbujajoče za desne stranke. Najnovejši podatki iz zadnjih petih, desetih let pa kažejo, da so mladi vsaj do nekaterih tem konservativnejši oziroma se opredeljujejo bolj desno, predvsem kar zadeva migracije, finančne teme, zagotavljanje določenih pogojev za življenje, recimo dostopa do stanovanj. Pri drugih temah pa tega premika ni mogoče opaziti. Podpora splavu je precej višja tudi v Združenih državah Amerike, tudi med tistimi, ki se deklarirajo kot republikanci ali konservativci.«
Tudi raziskovalci v skandinavskih državah, na Nizozemskem in Franciji zaznavajo vse večjo podporo mladih desnim strankam. »Zanimivo je v zahodnih ali v severnih državah opazovati povečanje podpore desnim ali skrajno desnim strankam med mladimi, a še bolj zanimivo bi bilo brati njihove utemeljitve, zakaj so se odločili za podporo tem strankam. Delno je to zato, ker te stranke podpirajo politike, ki so mladim pomembne, najpogosteje pa gre za nasprotovanje migracijam. Mladi bi migracije strožje zamejili, uredili, formalizirali, v bistvu iz nekega čisto resničnega strahu pred spremembami v kulturi ter nasilja v predelih, kjer se zadržujejo priseljenci.«
Sogovornik poudarja, da je seveda vprašanje, koliko je objektivno povečanja kriminala in koliko je ta zaznan. »Ampak z vidika posameznika je to popolnoma vseeno, kajti če mu je neprijetno in se boji, potem je to njegova resnica.« Del premika v desno je treba, po besedah Lepa, pripisati tudi temu, da liberalne stranke zapostavljajo segmente volivcev, predvsem manj izobražene mlade ter mlade s podeželja, kar je bilo očitno na Nizozemskem, kjer so mladi kmetovalci spremenili svojo podporo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji