»Naš parlamentarizem je bolj astrologija kot državniška znanost«

Čim je premier Janez Janša v pogovoru za eno indijskih televizij omenil možnost, da bi Slovenija s Tajvanom poglobila zlasti gospodarske odnose, se je Slovenija, kot ugotavlja Delov komentator Ali Žerdin, znašla v živahni polemiki s Pekingom, kjer je premierjeva izjava sprožila hud revolt.

Očitno je šla zadeva mimo državnega zbora, ki ima še vedno pomembno besedo pri oblikovanju zunanje politike, še meni Žerdin. Pa tudi, da niti ne gre za kakšno noviteto, medtem ko je Janez Markeš prepričan, da gre za »pota megalomanije« – zdaj, ko Janez Janša ni več predsednik sveta EU.

Države praviloma ne želijo slabšati odnosov s Kitajsko, ugotavlja Žerdin in se sprašuje, ali ni položaj Tajvana ta hip primerljiv s položajem Slovenje v letu 1990.

»Naš parlamentarizem že dolgo ni moderna državniška znanost, ampak je bolj astrologija,« meni Markeš. Po njegovem se Janez Janša približuje početju Donalda Trumpa, ki še kar ni sprejel, da je izgubil volitve in pripravlja cunami za naslednje. »Zdi se, kot da se predsednik SDS obnaša z zavedanjem, da je volitve že izgubil, a ga to prav globoko ne vznemirja, ker cilja na dvoje: da lahko ponovi formulo tega mandata ali pa si je slovensko državo kapitalsko in strukturno preuredil tako, da lahko zdrži naslednji mandat in zmaga naslednje volitve,« pravi Markeš.

Žerdinu se zdi njegova ocena o Janševih izgubljenih volitvah – ta, pojasnjuje Markeš, temelji na anketah –, »globoko preuranjena«. Kajti iz strank predvolilne koalicije KUL Žerdin sliši relativno »odločne glasove, da tudi po volitvah ostanejo skupaj«, medtem ko iz novih političnih formacij te napovedi ne zaznava. Zato se mu zdi manevrski prostor za povolilne koalicije »precej odprt«.

»Kar se dogaja na RTV, je perverzno«

»Kje imamo jamstvo, da nekdo v strankah KUL na koncu ne bo obrnil plošče?» se sprašuje Markeš in ponuja že tudi odgovor, da ga nimamo. Od poslancev je treba pred volitvami zahtevati, da se bodo izjasnili o dvojem, meni: katera stališča bodo brezpogojno zavzemali tudi po volitvah in kakšen odnos bodo zavzeli do restavracije zdravstva, šolstva, socialne kohezije in nacionalne države kot samostojne ustavne enote. Druga stvar pa je, dodaja, ali bodo poslanci pred volitvami sposobni dati volivcem prisego o načelih, za katerimi bodo brezpogojno stali. Čemu takemu pri nas sicer še nismo bili priče … Na Žerdinovo vprašanje, kako bi se lotil »izterjave« takšne zaveze, Markeš odgovarja, da se »za začetek to dela pri glavi«, pri predsednikih strank …

Imamo pa po njegovem še eno novo neznanko: stranko Roberta Goloba, za katero ne vemo, kako bo premešala karte.

Žerdin in Markeš sicer odštevata ure do začetka olimpijskih iger v Pekingu in upata, da Evropa in trezni del ZDA »slovenskost, ki je v tem trenutku podobna Madžarski, razumeta kot destabilizacijo, ki se bo nekako uravnala«.