Najbolj ogroženi so necepljeni, starejši od 50 let

Cepljenje je pri nas na mrtvi točki. Še vedno imamo zgolj 54-odstotno precepljenost ali – če bi šteli le starejše od 18 let – 65-odstotno, kar je premalo za omejitev epidemije. V bolnišnice bo prišlo še od 15.000 do 20.000 okuženih, od 3000 do 4000 jih bo potrebovalo intenzivno oskrbo, še prihodnjih šest mesecev pa zdravstvo ne bo moglo delovati normalno za vse druge bolezni, če se precepljenost ne bo povečala, kažejo najnovejše projekcije.

V državah, kjer je precepljenost velika, nimajo gneče v bolnišnicah. Tisti, ki se kljub cepljenju okužijo, imajo večinoma lažji potek bolezni. Zaradi razmeroma nizke stopnje precepljenosti v naši državi še zdaleč nismo na zeleni veji. Hospitalizacijo potrebujejo predvsem okuženi, starejši od 45 let; od 874 hospitaliziranih jih je kar 90 odstotkov v tej starostni skupini. Za smrt zaradi covida-19 so najdovzetnejši starejši od 55 let; kar 99 odstotkov umrlih je v teh dneh v tej starostni skupini. Najdovzetnejši za hujši potek bolezni so necepljeni; od 236 bolnikov, ki so bili v nedeljo na oddelkih intenzivni oskrbe, jih kar 80 odstotkov ni cepljenih. Kot zanimivost: če bi bili vsi ljudje v Sloveniji cepljeni, bi bilo na intenzivni oskrbi le od 50 do 80 bolnikov, kažejo izračuni. Dejstvo pa je, da je od začetka epidemije do nedelje zaradi covida-19 v naši državi umrlo 5425 okuženih.

Vse občine so še vedno rdeče

Pri nas se zadnji teden število na novo okuženih sicer zmanjšuje, prav tako število hospitaliziranih bolnikov. A je s 1050 na novo okuženimi v zadnjih 14 dneh oziroma 1386 na novo okuženimi v zadnjih sedmih dneh celotna država še vedno rdeče obarvana: nekatere občine vleče bolj proti vijolični, tu in tam je katera bolj svetlo rdeča. Zdravstveni sektor pa skrbi dejstvo, da v najbolj ogroženi starostni skupini – pri ljudeh, starejših od 50 let – še 24 odstotkov ali približno 187.000 ljudi ni cepljenih. Če se ne bodo cepili, bodo še naprej polnili bolnišnice: do 20.000 jih bo hospitaliziranih, do štiri tisoč na intenzivnih posteljah. To je izračunano za sedanjo različico delta. Če bo tudi k nam prodrla različica omikron, ki je trikrat bolj kužna od delte, bo v bolnišnicah predvidoma še več ljudi. V Veliki Britaniji je včeraj umrl prvi bolnik, okužen s to različico.

INFOGRAFIKA: Delo

Kako precepiti čim več ljudi, je eno najpomembnejših vprašanj v času epidemije. Nad obveznim cepljenjem, o katerem se je sicer začelo v zadnjem času javno govoriti, v Sloveniji nismo navdušeni. Če bi se zanj stroka vendarle odločila, bi moral ministru za zdravje to predlagati Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki vsako leto po zakonu izda pravilnik o cepljenju, v katerem predlaga program cepljenja za prihodnje leto. Vendar mu ni treba predlagati vsega v enem dokumentu; če se pogoji spremenijo, lahko predlaga obvezno cepljenje tudi sredi leta, določa zakon o nalezljivih boleznih.

Že 23 evropskih držav stavi na PC

Pred obveznim cepljenjem bi pričakovali, da bo država vendarle poskušala narediti še kaj, da bi se ljudje cepili. Že 23 držav v EU zahteva namesto potrdil o PCT dokaz o PC za vstop v javno življenje. Ker testiranje torej ne zadostuje več za javno življenje, temveč velja le prebolevnost ali cepljenje, se cepi več ljudi. Pri nas vsako tendenco k večji obveznosti cepljenja proticepilno naravnani glasno zavrnejo. Zato bi bilo najbrž treba cepljenje približati ljudem kako drugače in jih vendarle nagovoriti, da se cepijo.

Od včeraj novo zdravilo

Od včeraj je pri nas na voljo tudi novo zdravilo proti covidu-19 molnupiravir, ki ga bodo v kratkem začeli predpisovati in preprečuje težji potek bolezni in smrt. Z jemanjem je treba začeti v prvih petih dneh, ko se pojavijo znaki bolezni in je okužba potrjena. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da je cepljenje še vedno glavno orodje za obvladovanje epidemije.