Zaposleni tega tempa ne bomo več dolgo zdržali

Kar 72 odstotkov Slovencev občuti stres kot najpogostejši dejavnik v svojem delovnem okolju, po čemer za kar 20 odstotkov odstopamo navzgor od povprečja EU. Zakaj tako in kako bi velik pritisk, ki zmanjšuje delovno zmožnost ter povzroča zgodnejšo invalidnost in upokojitev, zmanjšali, je bila rdeča nit današnje okrogle mize na celodnevnem posvetu o duševnem zdravju na delovnem mestu v organizaciji NIJZ.

Čas za sočloveka

Velike spremembe, ki smo jim priča v zadnjem času, informatizacija in hitrost, s katero morajo podjetja in s tem posamezniki v njih odgovarjati na izzive časa, se je neskončno povečala, prav tako smo Slovenci še posebno nagnjeni k temu, da se hočemo dokazati. Nenadoma nimamo več časa za sočloveka. Nimamo več časa za vprašanje, kako si. Če nekomu rečemo, da bomo nekaj naredili jutri, ni prav, vedno je treba ukrepati takoj, in to povzroča stres, je vzroke zanj naštela Maruša Mežek, vodja kadrov Biološke učinkovine v tovarni Lek – Novartis v Mengšu.

Več stresa pri delu

Klemen Podjed, strokovnjak za promocijo zdravja pri delu z Inštituta za produktivnost, je navedel še druge neugodne okoliščine: Slovenija je v EU na četrtem mestu po obremenjenosti na delovnem mestu, na tretjem mestu pa po tem, da zaposleni ne prejmejo pohvale za svoje delo. Med epidemijo so mnogi zboleli, zato so morali drugi delati več, manj pa je bilo medsebojnega druženja, ki samo po sebi sprosti napetosti in stres. Predlagal je meditacijo za sprostitev, dihalno tehniko za doseganje globokega miru in optimističen pogled na samega sebe.

Nad 50. letom
šesturni delovnik

Nujno je, da se delovni čas skrajša na šest ur za starejše od 50 let, je menila Katarina Hohnjec, direktorica podjetja Hoby les in predstavnica Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Do starosti 45 let je zaposleni kos delovni obremenitvi 40 ur na teden, po tem pa se njegova učinkovitost zmanjša, ljudje pa si tudi zaslužijo, da ne gredo povsem izžeti v pokoj. Po njenih besedah se je med krizo zaradi koronavirusa poleg telesne zelo povečala duševna utrujenost. Znašli smo se v stiski. Zaposleni takega pritiska dolgoročno ne bodo zmogli, čez leto ali dve bo sedanji stres začel vplivati na zdravje. Tudi fleksibilnost je način skrajšanja delovnega časa: danes delaš več, jutri manj, en dan v tednu pa morda počivaš.

Varovanje duševnega zdravja

Pogoji dela pomembno vplivajo na vse naše življenje, saj na delovnem mestu preživimo najmanj tretjino svojega časa. »Vlaganje v duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih prinaša številne koristi zaposlenim, delovnim organizacijam in celotni družbi. Delovna okolja, ki skrbijo za duševno zdravje, omogočajo večjo produktivnost zaposlenih, njihovo boljšo odpornost na stres in obvladovanje stresa. Te delovne organizacije imajo nižje stroške zaradi absentizma, prezentizma in fluktuacije, so poslovno uspešnejše, njihovi zaposleni pa bolj socialno vključeni, dlje aktivno sodelujejo na trgu dela in so zaradi svojega dobrega zdravja manjše breme zdravstvenemu, socialnemu in finančnemu sistemu,« je dejal Rade Pribaković Brinovec, vodja programa za ohranitev duševnega zdravja MIRA na NIJZ.

Ukrepi za izboljšanje duševnega zdravja so preprosti. Na delovnem mestu ne smemo le delati, ampak se moramo tudi družiti, skupaj spiti kavo ali čaj, se pogovoriti, se izobraževati, med delom telovaditi, na družabne prireditve v organizaciji podjetja pa povabiti tudi družinske člane, so naštevali strokovnjaki. Resnična možnost ali zgolj spomini na ne tako zelo oddaljeni čas, ko je vse to še obstajalo?