V nadaljevanju preberite:

Večina slovenske zelenjave novembra izgine s trgovskih polic in se tja ne vrne vso zimo. Vzrok ni to, da je trgovci nočejo odkupiti, ampak da ni dovolj rastlinjakov, v katerih bi jo lahko pridelovali vse leto. To je le ena od težav kmetijstva v Sloveniji, ki se rešujejo prepočasi.

Tako kot podnebne spremembe ljudi zaskrbijo šele, ko jim poplave odnesejo hišo, tako samopreskrba s hrano postane pomembna šele, ko jo ogrozi izreden dogodek, kot sta bili epidemija covida-19 ali suša leta 2022. Umne države so že pred leti dojele, da so kmetijska zemljišča strateški naravni vir in kmetijstvo oziroma širše agroživilstvo strateška gospodarska panoga, slovenska politika, čeprav je kmetijstvo v Sloveniji zelo občutljivo na podnebne spremembe in dogajanje na mednarodnih trgih, tega še ni doumela.