Nad nasilje z večjo ustvarjalnostjo

Dramatično je zadonela Zdravljica iz gromoglasnih orgel v Gallusovi dvorani, ki jih preredko slišimo, in preplavila zdesetkano občinstvo, ki je s stolom razmika, anonimno za maskami posedlo parter in balkona na letošnji Prešernovi proslavi.

Svečano najavljanje prihodov častnih gostov med publiko v dvorani ni imelo želenega učinka, vsaj pri političnem delu ne. Ob predsedniku vlade, predsedniku državnega zbora ter ministru za kulturo ni bilo predsednika države Boruta Pahorja, ki se je zadržal na Svetem sedežu.

Prešernovi nagrajenci na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. FOTO: Leon Vidic

Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel klasični filolog svetovnega ugleda, prevajalec in eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije Kajetan Gantar. Foto Leon Vidic

Aplavz pa je zato med posedanjem na posvetne sedeže pospremil letošnje nagrajence oziroma tri četrtine letošnjih lavreatov. Podelitve so se udeležili klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar, režiserka animiranih filmov Špela Čadež, slikar Dušan Kirbiš, pesnica in pisateljica Anja Štefan, skladatelj Damijan Močnik in sopranistka Andreja Zakonjšek Krt. V imenu muzikologa in dirigenta Mirka Cudermana je nagrado prevzel član Consortium musicum Janez Kranjc, v imenu igralke Jette Ostan Vejrup pa igralec Boris Ostan.

Prešernovi nagrajenci na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. FOTO: Leon Vidic

Energija konstruktivnosti

Brez večjih uverturnih ceremonialij je uvodno besedo dobil predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, Jožef Muhovič, ki je življenje in umetnost postavil v kontekst današnjih težkih časov, prežetih s tesnobnim preudarjanjem, kako obrniti stvari na bolje. Besede ameriškega dirigenta in skladatelja Leonarda Bernsteina so ga napeljale na misel, da se umetnost nasilju vselej zoperstavi še z intenzivnejšo ustvarjalnostjo.

Jožef Muhovič je v slavnostnem govoru pozval k praznovanju uspehov letošnjih nagrajencev in veselju ter hvaležnosti nad trdoživo in častitljivo slovensko kulturo. FOTO: Leon Vidic

»To je od nekdaj metoda umetnosti, na preizkušnje in krize, kot so covidne, medosebne, politične in moralne, se umetnost odzove z energijo konstruktivnosti. Diha običajni, tekoči in trpeči čas in izdihava kisik domišljije, ustvarjalnosti, smisla in katarze,« se je v pesniški govorici navdihoval slavnostni govornik, na twitterju pa so gledalci medtem pogrešali vehementnost Vinka Möderndorferja.

Prešernovi nagrajenci na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. FOTO: Leon Vidic

»Umetnost spodbuja čudenje nad presenetljivostjo danega.« Umetniki pa, kot je dejal, od nekdaj delujejo na meji, kjer se srečujeta znano in neznano, rutinsko in vizionarsko. »Neznano pomikajo bliže k artikuliranemu, širijo obzorja, presnavljajo izkustvo in utirajo pot iz običajnega v bistveno. Zato je umetnost prehodni ritual v drugo stanje stvari, percepcije, eksistence oblik in koeksistence med svetom in ljudmi. Tega stanja ni mogoče sprogramirati ali ustvariti po nareku, ampak pripravljati zgolj ugodne pogoje za njegov nastop,« je pomenljivo poudaril Muhovič in pozval k praznovanju uspehov letošnjih nagrajencev in veselju ter hvaležnosti nad trdoživo in častitljivo slovensko kulturo.

Edinost, sreča, sprava

Proslava, katere smisel so snovalci v 61. letni tradiciji podeljevanja Prešernovih nagrad, le redko zadeli, se je v drugem delu prevesila v predstavo z okornim poskusom filmske rekonstrukcije Krsta pri Savici, ki se je pred navzočimi v dvorani odvila na platnu, nato pa se pretočila s platna na oder v režiji Katje Pegan in izvedbi Gledališča Koper, a nas pri tem žal le spomnila na boljše uprizoritve te Prešernove pesnitve. Zato pa so bili napovedni filmski portreti nagrajencev in njihove besede ter delo prava osvežitev.

Gledališko-plesna uprizoritev Krsta pri Savici v izvedbi Gledališča Koper. FOTO: Leon Vidic

Orgle so s skladbo nagrajenca Damijana Močnika naznanile finale kulturnega dogodka in v zaključnem recitalu so Pesnikove besede »edinost, sreča, sprava« trikrat odjeknile, da bi se v slovensko družbo usidrale kot najpomembnejše sporočilo današnjega praznika kulture.