Premier Golob: Vojne se ne razplamtijo čez noč. Vojne so v nas in med nami

Danes obeležujemo dan upora proti okupatorju kot spomin na slovensko odporništvo in nastanek osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Državna proslava je bila na predvečer praznika v Šoštanju, rojstnem kraju Karla Destovnika - Kajuha.

Slavnostna govornica na večerni proslavi, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v svojem govoru dejala, da se je ljudstvo z nastankom osvobodilne fronte združeno uprlo okupatorjem. Izpostavila je pomembnost sodelovanja politično različno mislečih in ocenila, da smo resnično svobodni le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka. Pri tem je spomnila na besede pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha, ki mu je vlada tudi posvetila letošnje leto.

Vsako leto se ob državnem prazniku sicer spomnimo dogodkov leta 1941. Sile osi na čelu z nacistično Nemčijo so 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo kmalu tudi okupirale.

Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941. Takrat so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperalistično fronto.

Uperjena je bila proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop - Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.

Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.

Golob: Dan upora proti okupatorju je praznik spomina in razmisleka

Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu boja proti okupatorju poudaril, da je današnji dan praznik spomina in razmisleka o preteklosti, prihodnosti, predvsem pa o nas samih in naši nravi. Pozval je, naj nas preteklost navdihuje z dobrimi zgledi in naj nam zgodovinsko sporočilo tega dne pomaga graditi prihodnost.

»Vojne se ne razplamtijo čez noč. Vojne so v nas in med nami. Hrani jih vsaka, še tako bežno izrečena ali lahkomiselno zapisana beseda, ki žali, ponižuje ali razdvaja. Zato je prav, da vsak od nas prispeva svoj delček v mozaik sožitja in odprtosti, na katerem skušamo graditi državo,« je predsednik vlade pozval v poslanici.

Ob tem je dodal, da bodo vedno obstajali močnejši in šibkejši, tako narodi kot interesi. »Tudi Slovenci smo se doslej vsakih nekaj desetletij znašli v položaju, ko smo si morali izboriti svojo pravico. Naivno bi bilo pričakovati, da so pred nami zgolj brezskrbna leta moderne družbe,« je opozoril.

Po njegovih navedbah bomo še vedno prihajali v položaj, ko se bomo morali upreti črno-belim interpretacijam sedanjosti in zgodovine. »Notranjim in zunanjim. Takih, ki ne spoštujejo dejstev, pač pa z njimi manipulirajo. Te zle silnice lahko premaga zgolj družba, ki je dovolj odprta, da so v njej jasno slišana vsa mnenja. Tudi tista, ki so morda diametralno nasprotna od naših, a vendarle pomembno plemenitijo in zaokrožujejo javno razpravo,« je zapisal.

Ob tem je spomnil, da bomo prihodnje leto prav v tem času praznovali dvajseto obletnico vstopa Slovenije v EU. Slovenija v tem času ni postala le enakopravna, temveč aktivna in pomembna članica zveze, ki v teh težkih časih dejavno prispeva k prizadevanjem za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti na stari celini, je prepričan Golob.

»Dovolimo torej preteklosti, da nas navdihuje z dobrimi zgledi. Že dediščina Slovenk in Slovencev, ki so v času osamosvojitve znali izkoristili zgodovinsko priložnost, nas uči, da je včasih potrebna odločnost. In da sta demokracija in svoboda vrednoti, ki ne smeta poznati meja,« je še poudaril.

Pirc Musar: Na upor moramo biti ponosni

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju izpostavila, da moramo biti na upor ponosni, saj je omogočil obstoj slovenskega naroda. Poudarila je, da moramo zato podpreti upor Ukrajincev, ob tem pa si je izposodila misel francoskega pisatelja in filozofa Alberta Camusa, da je uporni človek človek upanja.

»Na upor Slovenk in Slovencev proti okupatorju v drugi svetovni vojni, ki se ga spominjamo danes, moramo biti neizmerno ponosni,« je v poslanici uvodoma izpostavila predsednica. Pogum, požrtvovalnost, odločnost in tovarištvo bork in borcev so namreč omogočili obstoj slovenskega naroda, je dodala.

Narodnoosvobodilni upor se je začel tiho in preudarno, nato pa z vse bolj odločnimi in vidnimi koraki, ki so se glasno slišali na poti upora proti nacizmu in fašizmu. »Od Osvobodilne fronte do osamosvojitvene vojne je bila moč slovenskega upora in odpora ravno v tem, da je presegala razredne in generacijske ločnice,« je izpostavila.

Bistvo upora je po njenem mnenju kritična sposobnost reči »ne« aktualnim krivicam, ob tem pa misliti na prihodnost, da iz nje nikogar ne izključujemo. Za takšna dejanja pa je treba »upati si in si hkrati tudi zaupati«. »Vsem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju izrekam priznanje in globoko spoštovanje za pogumna dejanja, ki so nam omogočila svobodno in samostojno državo,« je poudarila.

Prav tisti, ki so izkusili grozote vojne, najbolje vedo, kako zelo v vsaki vojni trpi družba in koliko težko popravljive škode med ljudmi se zgodi vsakič, kadar odloča orožje. »Zgodovina bi morala biti dobra učiteljica, a še vedno trajajoča vojna v Ukrajini kaže, da nekatere nauke včasih prehitro odvržemo čez ramo,« je dejala.

Ob tem je izpostavila, da je moramo podpreti upor Ukrajine, saj če bodo poteptane človekove pravice, bo poteptana vladavina prava. »Če pade vladavina prava, pade Evropa - in z njo sodobni svet,« je opozorila. Evropa in z njo Slovenija morata obstati na teh načelih, pri ukrajinskem narodu pa moramo spodbujati upanje, je dodala.

Spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine je treba ohranjati in negovati, »ob tem pa želim jasno in glasno obsoditi poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene«, je bila jasna. »Zato moramo mlade ozaveščati o pomenu prehojene poti, ki je vodila v samostojnost naše države in jim hkrati položiti na srce, da je mogoče probleme reševati drugače, ne le z oboroženimi spopadi,« je dodala.

Ker je letos Kajuhovo leto, je poslanico sklenila z njegovim verzom: »Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo, z uporno, dvignjeno glavo!«

Klakočar Zupančič: Odločitev za upor zahtevala veliko junaštvo

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju dejala, da gre za praznik temeljnih vrednot svobode, poguma, kulture in tudi narodove iznajdljivosti. Odločitev za upor je zahtevala jasno opredelitev do narodnega obstoja in veliko junaštvo, je še poudarila.

»V našem času te vrednote dojemamo kot normalne, kot samoumevne, čeprav so bile še nedolgo nazaj vnovič na preizkušnji. Prav je, da se spominjamo, da nam današnja normalnost ni bila dana brez boja in žrtvovanja in da se zavedamo, da smo vsi odgovorni za ubranitev vrednot, ki so nam blizu in nam zagotavljajo prihodnost,« je v poslanici izpostavila Klakočar Zupančič.

Na dan upora proti okupatorju razmišljamo o pomenu tega upora za našo sedanjost in našo prihodnost, je še dejala. V obdobju, ko je svet zajela brutalna druga svetovna vojna, združevanje Slovenije še ni bilo končano. »Slovenski narod je takrat še vedno živel v prepričanju svoje majhnosti, lastne predstave o svoji nepomembnosti in nepripravljen sprejemati velike odločitve,« je izpostavila.

Odločitev za upor proti okupaciji je bila zato največja odločitev tistega časa in je zahtevala prelom s preteklostjo. Zahtevala je jasno opredelitev do narodnega obstoja in do tega, da narod vzame usodo v svoje roke, je še dodala in pri tem izpostavila misel Ivana Cankarja, da si bo narod sodbo pisal sam.

Meni, da nas lastna zgodovina venomer opominja na potrebno budnost. »Ne smemo se slepiti, da se zgodovina ne more ponoviti, saj prav danes nedaleč od nas ječijo razgrete topovske cevi, ki neusmiljeno poustvarjajo že videne strahote,« je dejala in poudarila, da Slovenke in Slovenci nismo več majhen, nepomemben narod nekje na sredini konfliktov velikih sil. Smo slišani in toliko pomembni, kolikor smo jasni v svojih stališčih in prizadevanjih na diplomatskih parketih po svetu, meni.

»Ob dnevu upora proti okupatorju želim, da ohranjamo pogum in odločenost naših prednikov za zaščito vrednot, ki jih danes živimo in nam zagotavljajo demokratično, svobodno družbo. In čeprav se nam včasih zdi, da smo na vrhu, saj kot narod še nikoli nismo dosegli toliko, kot prav v času svoje samostojnosti, se moramo zavedati, da nas v prihodnosti čakajo težke preizkušnje,« je v poslanici navedla Klakočar Zupančič.

Pri tem je dodala, da Slovenija še ni zgled pravne in socialne države, zato moramo trajno ustaviti procese, ki vse večje število ljudi potiskajo pod prag revščine. Naš razvoj moramo »še bolj opreti na lastno znanje, ki nam ga ne manjka, podjetnost in ustvarjalnost pa z veliko mero samozavesti negovati iz dneva v dan«. Samozavest in znanje imamo, dodati pa moramo le iskreno željo za skupno prizadevanje, je sklenila.