Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Na Univerzi v Ljubljani še brez belega dima

Prvi krog volitev na ljubljanski univerzi ni prinesel zmagovalca.
16. aprila se bosta pomerila Gregor Majdič in Irena Mlinarič Raščan. FOTO: Jure Eržen/Delo
16. aprila se bosta pomerila Gregor Majdič in Irena Mlinarič Raščan. FOTO: Jure Eržen/Delo
2. 4. 2025 | 18:02
2. 4. 2025 | 23:32
2:57

Danes so bile na Univerzi v Ljubljani (UL) volitve rektorja. Ker nihče izmed treh kandidatov – Metka Tekavčič z Ekonomske fakultete UL, Irena Mlinarič Raščan s Fakultete za farmacijo UL in dosedanji rektor Gregor Majdič z Veterinarske fakultete UL – ni dobil polovice glasov, se bosta Irena Mlinarič Raščan in Gregor Majdič 16. aprila pomerila v drugem krogu.

Elektronske volitve so potekale na vseh 26 članicah in rektoratu UL sočasno, volilno pravico pa je imelo letos 43.083 upravičencev, ki so bili razporejeni v tri skupine. O 60 odstotkih končnega rezultata je odločalo 4226 visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, 2421 strokovno-administrativnih in tehničnih delavcev o dvajsetih odstotkih, 36.436 študentov pa o petini. Z upoštevanjem tako razdeljenih tež glasov je Metka Tekavčič prejela 20,55 odstotka veljavnih uteženih glasov, Irena Mlinarič Raščan 32,54 odstotka, Gregor Majdič pa 46,91 odstotka.

Nizka udeležba med študenti

Udeležba med profesorji in strokovnimi delavci je bila skoraj 50-odstotna, med študenti, ki so največ glasov sicer namenili Tekavčičevi, vendar so glasove med tri kandidate porazdelili presenetljivo enakomerno, pa ni dosegla niti desetih odstotkov. Gledano v celoti je glasovalo manj kot 15 odstotkov upravičencev.

O vzrokih za nizko stopnjo udeležbe zlasti med študenti je težko ugibati, vendar jih verjetno ne gre pripisati zgolj apatiji in apolitičnosti mladih. Prav najbolj politično aktivna študentska gibanja so pred volitvami namreč opozarjala na majhne razlike med programi kandidatov, na soočanjih pa jih ni prepričal nihče, zaradi česar so se številni najbolj angažirani zavestno vzdržali volitev.

»Nobena od kandidatk, kljub navideznim medsebojnim razlikam, ni problematizirala procesov neoliberalizacije univerze, kot je podrejanje trgu, obstoj neplačanih praks in vmešavanj podjetij v pedagoški proces. Zato si ne moremo od nobene od njih obetati sprememb univerze, ki jih študentstvo potrebuje za svoj obstoj in kakovosten študijski proces,« so pred volitvami zapisali v študentskem gibanju Iskra.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine