Na slovesnosti bosta predsednika Slovenije in Hrvaške, italijanskega ne bo

Na otoku Rab bo v soboto spominska slovesnost ob 80-letnici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor. Udeležila se je bosta predsednika Slovenije in Hrvaške, Nataša Pirc Musar in Zoran Milanović, kljub pozivom antifašističnih združenj pa tja ne bo italijanskega predsednika Sergia Mattarelle.

Italijansko koncentracijsko taborišče na Kamporskem polju na otoku Rabu je sodilo med najhujša italijanska koncentracijska taborišča. Med 27. junijem 1942 in 11. septembrom 1943 je bilo v njem zaprtih okoli 15.000 Slovencev in Hrvatov, maja in junija 1943 pa je bilo v taborišču zaprtih še 3360 Judov. Najmanj 1490 Slovenk in Slovencev je v nečloveških razmerah v taborišču tudi umrlo.

Taboriščniki so se zaradi strahu za svoja življenja organizirali, kar je sčasoma, kljub težkim razmeram, preraslo v osvobodilno gibanje.

Po kapitulaciji Italije so taboriščniki s pomočjo prebivalcev Raba 11. septembra 1943 razorožili 2200-glavo italijansko posadko na otoku in oblikovali rabsko brigado, ki so jo sestavljali Slovenci, Hrvati in Judi. Njeno oblikovanje predstavlja edinstven podvig samoosvoboditve taboriščnikov.

Slovesnost bo na spominskem pokopališču žrtev taborišča v Kamporju

Sobotno slovesnost skupaj z občino Rab pripravlja Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, potekala bo na spominskem pokopališču žrtev taborišča v Kamporju.

Pirc Musarjeva in Milanović bosta po navedbah iz urada predsednice položila skupni venec k spomeniku žrtvam taborišča. Spominske slovesnosti se bodo poleg njiju med drugim udeležili še zunanja ministrica Tanja Fajon ter predsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman, predsednik hrvaške Zveze protifašističnih borcev (SABA Hrvaška) Franjo Habulin in predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) Gianfranco Pagliarulo.

V ZZB NOB so poudarili, da slovesnost s kulturnim programom ni namenjena zgolj spominu na težke dni polpretekle zgodovine, ampak tudi gradnji mostov prijateljstva med slovenskim, hrvaškim in italijanskim narodom ter opominu, da se takšni tragični dogodki ne bi nikoli več ponovili.

Predsednik ZZB NOB je zato skupaj s predsednikoma največjih združenj borcev in antifašistov v Italiji in na Hrvaškem na predsednike treh držav v začetku leta naslovil pismo s pozivom, naj ob 80-letnici obiščejo nekdanje koncentracijsko taborišče na Rabu in se poklonijo žrtvam.

Medtem ko se bosta predsednika Slovenije in Hrvaške slovesnosti udeležila, italijanskega predsednika Mattarelle na Rab ne bo. Pirc Musarjeva je maja med obiskom pri italijanskem kolegu izrazila razumevanje za njegovo odločitev. »Mislim, da bi bil ta korak za Italijo letos morda malce prehiter. Bom potrpežljiva, sem pa prepričana, da bomo skupaj s Hrvaško v prihodnosti lahko naredili ta korak,« je dejala.

Na območju nekdanjega taborišča so leta 1953 zgradili spominski park s pokopališčem, ki ga je projektiral znani slovenski arhitekt Edvard Ravnikar, učenec arhitekta Jožeta Plečnika.

Po sedmih desetletjih je spominski park v precej slabem stanju, zato Slovenija načrtuje njegovo obnovo, začetek katere bi sovpadel s počastitvijo 30. obletnice Ravnikarjeve smrti. Okvirna ocenjena vrednost projekta, ki bo uvrščen v veljavni načrt razvojnih programov, je 200.000 evrov.