V nadaljevanju preberite:

V zadnjih letih je v slovenščini izšlo precej knjig o drugi svetovni vojni. Vse ne temeljijo na zgodovinskih dejstvih; nekatere skorajda romantizirajo holokavst oziroma dogajanje v koncentracijskih taboriščih, druge so nujno branje. Zakaj danes sploh še pisati o nečem, kar se je dogajalo pred osemdesetimi leti, ljudem, od katerih jih velika večina ni več živih? In kakšna je vrednost teh knjig, še zlasti če ne slonijo na zgodovinskih dejstvih?